"Dolgo smo čakali resnico in pravico, vendar ju nismo dočakali v Sloveniji. Dočakali smo ju v Strasbourgu," je dejal Anton Debevec iz Civilne iniciative izbrisanih prebivalcev. Označevali so jih za "čefurje" in podobno, je dejal, najbolj pa si je zapomnil, da jih je nekdanji premier Janez Janša v enem izmed intervjujev označil za "nepismene snažilke". Danes pa se je izkazalo, kdo je nepismen, je dejal.

Aleksander Todorović iz Civilne iniciative izbrisanih aktivistov (CIIA) je predlagani zakon označil za "zakon nepismenih in nevestnih ljudi", Viranta pa je označil za novega Janšo in novega Jelinčiča ter diletanta. "Takoj mu jih podarim," je Todorović komentiral predlog ministrstva, da se izbrisanim plača 40 evrov za mesec izbrisa.

Konsenz glede zavrnitve Virantovega predloga je popoln, je dejal Irfan Beširević (CIIA). V Sloveniji se s takšno politiko ne bo nič spremenilo, zato gredo naprej na evropsko sodišče, je dejal. Čakali so, kaj bo država naredila, zdaj pa sledijo pogovori z odvetnikom. Novih tožb je lahko tudi do 600, je napovedal Beširević, ki je zahteval tudi kaznovanje odgovornih za izbris.

Virant: Kriv je Bavčar
Gregor Virant je v svoji izjavi za medije kot odgovornega za izbris izrecno izpostavil takratnega notranjega ministra Igorja Bavčarja. "Mi zdaj rešujemo težave, ki so jih zakuhali drugi," je dejal. Prav bi bilo, da bi se Bavčar zdaj odzval, je še dodal Virant. O tem, da bi zakonsko podaljšali zastaralni rok za dejanje izbrisa, pa na ministrstvu niso razmišljali. "Skoraj sigurno bi bilo to protiustavno," je dejal Virant.

Bavčar: Nikogar nismo hoteli prizadeti, obžalujem, če se je to zgodilo
"Danes ponovljena včerajšnja izjava Gregorja Viranta o odgovornosti vrha notranjega ministrstva in moji odgovornosti kot ministra za notranje zadeve pred dvajsetimi leti o izbrisanih, je le preusmerjanje pozornosti javnosti od Virantove odgovornosti. Pa ne le današnje. Minister Virant je bil v preteklosti dovolj dolgo v vrhu notranjega ministrstva odgovoren prav za to področje, da bi se reševanja te zadeve lahko lotil že takrat. Pa se ni," se je na izjavo notranjega ministra Viranta odzval Igor Bavčar.

Nekdanji notranji minister iz časov osamosvajanja je ponovil, da ni bil namen spornega zakona kogar koli prizadeti in da obžaluje, če se je to zgodilo. Poleg ministrstva, ki ga je vodil, je tedaj enako mislila tudi vlada in državni zbor, ki je zakon sprejel in predsednik predsedstva države, ki ga je podpisal in razglasil. "Še več, vlada je v zakonodajnem postopku celo podprla rešitev, ki pa ni bila sprejeta, ki bi problem izbrisanih v veliki meri preprečila," je poudaril Bavčar.

Vprašanje odškodnin je za vlado zaprto
Virant je glede kratkosti današnjega sestanka dejal, da na strani izbrisanih očitno ni bilo volje, oziroma je nezadovoljstvo tolikšno, da na sestanku niso sodelovali. A vprašanje odškodnin je za vlado zaprto, je dejal. Za to "napako", kot se je izrazil, ki jo je naredila država, nismo krivi vsi državljani Slovenije, je dodal, zato je moralo ministrstvo iskati ravnotežje med popravo krivic in javnofinančnim interesom države.

Osnutek zakona predvideva 75 milijonov evrov finančnih posledic za državo, medtem ko bi, če bi ugodili vsem zahtevam izbrisanih, ki so predlagali 260 evrov za mesec izbrisa, ob predpostavki, da bi odškodnino prejelo vseh 25.671 izbrisanih, državni proračun to stalo milijardo evrov, je dejal Virant. S tem pa bi po njegovem mnenju ogrozili delovanje javnih služb in preostale državljane Slovenije.

Odškodninska shema tako predvideva, da bi bili do odškodnin upravičeni le tisti izbrisani, ki so si že uredili status stalnega prebivalca ali pridobili državljanstvo, za vsak mesec izbrisa pa bi prejeli 40 evrov. Za 20 let izbrisa je tako predvidenih 10.000 evrov odškodnine v upravnem postopku, osnutek zakona pa predvideva, da lahko izbrisani poleg tega vložijo civilno tožbo. A predlog zakona omejuje tudi takšno odškodnino, in sicer na 2,5-kratnik odškodnine, določene v upravnem postopku.

Virant je izpostavil še, da bi bili ti upravni postopki enostavni, zato bi lahko vse odškodnine izplačali v nekaj mesecih. Izbrisani bi morali le vložiti vlogo in ne bi bil potreben noben poseben ugotovitveni postopek. "Zakon tudi na novo odpira zastaralni rok. Večina tožb pred slovenskimi sodišči je bila neuspešnih zaradi zastaralnega roka. Mi dajemo zdaj novo priložnost," je dejal Virant, kar pomeni, da bodo lahko izbrisani "na sodišču uveljavljali odškodnino za vsa leta nazaj, če bodo škodo in vzročno zvezo med izbrisom in škodo lahko dokazali".

Odškodnine bi bile izplačane v petih tranšah, tako da bi na leto to državni proračun stalo 15 milijonov evrov. Pri tem je ministrstvo predvidevalo, da bodo vsi upravičenci uveljavljali pavšalno odškodnino, da jih bo polovica šla v pravdo in da bodo dosegli maksimalni 2,5-kratnik pavšalne odškodnine. Osnutek zakona tudi predvideva, da bi bili do odškodnin upravičeni le izbrisani, ne pa tudi njihove družine, ki so recimo umrli zaradi posledic izbrisa.

Samo še ESČP lahko doseže spremembo zakona
"Če bi se izkazalo, da ta rešitev ni ustrezna, torej da bo ESČP ocenil, da odškodninska shema ni primerna, bomo seveda ob prvi naslednji zadevi, ki se bo v Strasbourgu obravnavala, odreagirali in zakon po potrebi popravili, ampak jaz mislim, da to ne bo potrebno," je dejal minister.

Niti Virant ni prepričan, da bo zakon zadovoljil Strasbourg
Po ministrovem mnenju tako obstaja velika verjetnost, da bo Slovenija s tem zakonom zadostila zahtevam sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Kurić, ki je sprožila poskuse vlade, da reši to težavo. "Ne morem s tega mesta reči, da sem stoodstoten ali da imam popolno garancijo, da bo ESČP s to odškodninsko shemo zadovoljen, ker ne moremo prejudicirati odločitve sodišče," je dejal Virant. A za to obstaja "zelo velika verjetnost", je dodal.

"Meni je žal, da Slovenija ni pravočasno pripravila odškodninske sheme. Od trenutka, ko sem prišel na ministrstvo, sem to vzel za eno vrhovnih prioritet," je dejal. Zakon bo ministrstvo najverjetneje na vlado poslalo v ponedeljek, na vladi pa naj bi bil sprejet še ta mesec.

DZ bi tako zakon sprejel oktobra, s čimer bi zamujali le "dobre tri mesece", kot je dejal Virant. Odškodninska shema bi morala biti glede na lansko sodbo ESČP-ja sprejeta do 26. junija letos.

Nove tožbe že vložene
Kot je v četrtek sporočil pravni zastopnik izbrisanih, italijanski odvetnik Andrea Saccucci, je več sto izbrisanih 27. junija in 3. julija na Evropskem sodišču za človekove pravice vložilo nove zahtevke zoper Slovenijo, saj ta ni izpolnila zahteve sodišča v Strasbourgu, da v roku enega leta poskrbi za ustrezno odškodninsko shemo. Rok je namreč potekel 26. junija.