V razpravi so delegacije pozdravile napredek, dosežen v zadnjem času, najbolj pa sta jih zanimala določitev kroga upravičencev in časovni okvir za sprejem zakona. "Moj splošni vtis je - in tudi iz sklepov izhaja -, da so bili s pojasnili zadovoljni," je pojasnil Virant.

Odbor je Slovenijo tudi pozval, naj okrepi napore za sprejem posebnega zakona, ki bo vzpostavil odškodninsko shemo, ter naj posreduje dodatne informacije glede obsega upravičencev ter o poteku in izidu prijateljske poravnave s pritožniki. Sprejeta je bila še odločitev, da se o vsebini navedenega primera razpravlja na septembrskem zasedanju odbora.

"Izrazili so potrebo, da čim bolj pospešimo postopke, saj se nam s 26. junijem izteče rok, in ta rok bomo žal zamudili, se bomo pa potrudili, da bi zakon čim prej sprejeli," je dodal Virant.

Evropsko sodišče za človekove pravice zavrnilo prošnjo Slovenije
Evropsko sodišče za človekove pravice je 26. junija lani razsodilo, da Slovenija še ni primerno uredila vprašanja izbrisanih, hkrati pa ji je naložilo, da mora v enem letu pripraviti odškodninsko shemo za izplačilo odškodnin izbrisanim. Slovenija je zaprosila za podaljšanje roka, vendar ji ga sodišče ni odobrilo.

Virant pa ocenjuje, da zamuda roka Sloveniji ne bo povzročila škode, če bo zakon sprejet po predvideni časovnici. "Verjamem, da bo Evropsko sodišče za človekove pravice upoštevalo dejstvo, da je zakon v pripravi in tik pred sprejetjem ter da v tem času ne bo obravnavalo novih pritožb," je še pojasnil Virant.

Sankcija sodišča, kadar država ne realizira sodbe, je, da sodišče vzame v obravnavo druge pritožbe z istega področja. "Pred sodiščem je namreč še vrsta pritožb drugih izbrisanih, a oni so se lotili le pilotnega primera in izdali pilotno sodbo in na podlagi te sodbe urejamo odškodninsko shemo. Pričakujem, da bo Evropsko sodišče za človekove pravice upoštevalo dejstvo, da v Sloveniji obstaja politična volja, da se zadeva uredi in sodba implementira, da so naše aktivnosti pospešene ter da delamo v pravi smeri, in da zaradi tega ne bo sprejemalo v obravnavo novih pritožb izbrisanih," je razložil Virant.

Odškodninska shema naj bi opredelila premoženjsko in nepremoženjsko škodo
Upravičenci do odškodnine bodo tisti izbrisani, ki so pridobili dovoljenje za stalno prebivanje ali slovensko državljanstvo. Odškodninska shema pa bo opredelila premoženjsko in nepremoženjsko škodo, vsebovala pa naj bi tudi dodatne ukrepe, namenjene izbrisanim, ki bi jih lahko uveljavljali na področju zdravstvenega zavarovanja, v programih socialne pomoči, izobraževanja, štipendiranja, reševanj stanovanjske problematike in integracijskih programov, so sporočili z notranjega ministrstva.