Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je po srečanju zatrdil, da bodo na ministrstvu pripombe preučili, a izbrisanim danes ni ničesar obljubil - za popravo krivic izbrisanim je po njegovih besedah namreč namenjenih 32 milijonov evrov.

Pojasnil je, da bi bili po predlogu zakona do odškodnin upravičeni tisti, ki so izkazali aktivno prizadevanje za pridobitev državljanstva. Medtem pa izbrisani izrecno zahtevajo, da mora zakon zagotoviti ustrezne odškodnine vsem 25.000 izbrisanim.

Virant: Niso bili vsi enako prizadeti
Pavšalni znesek za popravo krivice, ki bi ga uveljavljali v upravnem postopku, je po mnenju vladnih predstavnikov zaradi izjemno različnih individualnih situacij edini mogoč koncept za poplačilo odškodnine - individualne okoliščine bi namreč lahko po Virantovih besedah upoštevali le v pravdnem postopku. "Niso bili vsi enako prizadeti, in ker je vzročno zvezo težko dokazovati, je pavšal edini način za to," je pojasnil Virant

30 evrov: Kot žrtvam vojnega nasilja
Določili so podobno, kot je pri žrtvah vojnega nasilja - gre namreč za primerljiv znesek temu, ki ga prejemajo žrtve vojnega nasilja, je ob očitkih, da je 30 evrov mesečno sramoten pavšal, poudaril minister.

260 evrov: Kot vsakemu, ki se znajde v socialni stiski
Kot izhodišče za izračun pavšalne odškodnine za tistih 10.000 izbrisanih, ki "so bili prisiljeni pretežno živeti v Sloveniji", pa predstavniki izbrisanih predlagajo znesek, ki ga država priznava vsakemu, ki se znajde v socialni stiski. To je 260 evrov.

Vse podatke bi pridobila upravna enota
Virant je izpostavil, da bodo pavšalni znesek pridobili v enostavnem upravnem postopku, v katerem upravna enota pridobi vse potrebne podatke. Posebne stroške, ki so nastali zaradi izbrisa, denimo stroške zdravstvenih storitev, bi v upravnem postopku vrnili na podlagi dokazil. Zakon predvideva še nekatere druge pravice, na primer plačilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, olajšave pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ...

Po mnenju izbrisanih bi moral zakon poleg pavšala v upravnem postopku omogočati tudi možnost, da posameznik dejansko škodo uveljavlja v pravdnem postopku, pri čemer bi veljale določene olajšave glede zastaralnih rokov in načina dokazovanja.

Krivic: Problematika izbrisanih je zapletena
Predstavniki izbrisanih pa so problematizirali že koncept zakona, ker je po mnenju Matevža Krivica norčevanje iz domačega in evropskega prava ter iz zdravega razuma.

Boji se, da na tej točki predstavniki ministrstva niti niso razumeli, kaj jim predstavniki izbrisanih pripovedujejo, ker je problematika zapletena, sedanji vladni predstavniki pa pri tem "pretežno novi".

Poudaril je, da gre po eni strani za usodo izbrisanih, po drugi strani pa za usodo in za ugled Slovenije kot pravne države. Po njegovem prepričanju se bo Slovenija s takim zakonom, kot ga zdaj predlaga vlada, spet osramotila v Strasbourgu.