Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je ob tem dejal, da bo vlada pripravila predlog za celovito ureditev cestninjenja. Vlada bo o predlogu razpravljala po počitnicah, predvidoma bo predlog pripravljen ob koncu avgusta.

Vlada bi morala o predlogu za spremembo cen vinjet glasovati že prejšnji teden, a je zadevo preložila. Podražitev vinjet pa je pred današnjo sejo napovedal tudi minister za gospodarstvo Stanko Stepišnik. Podražitev naj bi tako bila eden izmed ukrepov za reševanje družbe Dars, ki je v finančnih težavah. Za reševanje Darsa pa je v pripravi tudi zakon o državnem poroštvu, ki bo družbi omogočil aktivno upravljanje dolgov.

Vlada izbrisanim ni prisluhnila
Vlada je sprejela tudi predlog zakona o odškodninski shemi izbrisanim. Po predlogu bodo izbrisani upravičeni do 40 evrov odškodnine za vsak mesec izbrisa. Upravičenci, ki se z zneskom ne bi strinjali, bi sicer lahko tožili državo, vendar bodo na koncu lahko dobili največ dvainpolkrat višjo odškodnino.

Po predlagani shemi bi bilo do odškodnine upravičenih nekaj več kot deset tisoč od skupno 25.671 izbrisanih, država pa bi za odškodnine skupno odštela okoli 75 milijonov evrov. Do odškodnine v posebnem upravnem postopku bodo upravičeni izbrisani prebivalci Slovenije, ki imajo urejen status v državi, s čimer so pokazali interes za bivanje v Sloveniji.

Izbrisani prebivalci z urejenim statusom stalnega prebivališča ali pridobljenim slovenskim državljanstvom bodo upravni postopek za odškodnino lahko sprožili v treh letih od uveljavitve zakona. V primerih, ko urejanje statusa še poteka, pa bo triletni rok začel teči od dne ureditve statusa.

Čeprav je več pobud izbrisanih predlog sprejelo bolj z ogorčenjem kot z navdušenjem, jim vlada ni prisluhnila. Vlada namreč vztraja, da je to največ, kar izbrisanim v danih okoliščinah lahko ponudi država. Veliko izbrisanih pa se z zneskom ne strinja, tako da se bodo znova obrnili na evropsko sodišče za človekove pravice.

Novosti pri financiranju političnih strank
Vlada je potrdila predloga novel zakonov o političnih strankah ter o volilni in referendumski kampanji. Novosti sicer izhajajo iz šest let starega priporočila Skupine držav proti korupciji (Greco). Ta je namreč opozorila na potrebo po večji transparentnosti in boljšem nadzoru pri financiranju strank ter volilnih kampanjah.

Če bo DZ noveli sprejel, bodo morala biti letna poročila natančnejša in tudi javno objavljena, vključno z donacijami fizičnih oseb, višjih od povprečne mesečne plače.

Organizator volilne kampanje bo moral po noveli v poročilu o financiranju kampanje navesti podatke o vseh posameznih prispevkih, izdatkih in posojilih, ne le o skupni višini zbranih in porabljenih sredstev.

Vse donacije bi potekale prek transakcijskih računov, razen donacije v znesku do 50 evrov. Te bi lahko stranka vzela v gotovini od fizičnih oseb, a bi morala napisati ime, priimek in EMŠO donatorja.

Več pooblastil Računskemu sodišču
Računsko sodišče bi moralo vsako leto opraviti revizijo poslovanja najmanj tretjine strank, tako da bi bila revizija v obdobju štirih let opravljena pri vseh strankah, ki bi bile v preteklem letu upravičene do večjih javnih sredstev. Revizijo bi moralo sodišče opraviti tudi, če bi jo predlagala protikorupcijska komisija.

Merilo razporeditve javnega denarja med strankami se spreminja tako, da se po enakih deležih 25 odstotkov sredstev iz proračuna dodeli strankam, ki so na volitvah dosegle najmanj odstotek podpore, 75 odstotkov pa sorazmerno s številom glasov volivcev. Po trenutni zakonodaji se linearno deli 10 odstotkov sredstev, ostalo pa po volilnih izidih.

Strankam še več proračunskega denarja?
Minister za notranje zadeve Gregor Virant je opozoril, da bo prepoved donacij zagotovo pomenila določen izpad dohodka za stranke, zato je mogoče, da bi šlo prihodnje leto iz proračuna nekoliko več sredstev za politične stranke, a bodo o tem odločali poslanci. Višina sredstev, ki pripadajo posamezni stranki, bi se namreč po novem določala v finančnem načrtu DZ-ja.

A tudi če bodo poslanci in poslanke odločili, da del izpada sredstev zaradi prepovedi donacij nadomestijo s proračunskimi sredstvi, se bo to po Virantovem mnenju splačalo, saj "bomo na ta račun dobili bistveno čistejšo situacijo". Virant je ob tem dejal, da "ni zastonj kosila".

Virant je še dejal, da DL-ju pravne osebe letos niso donirale kakšnih večjih zneskov, zato jim to ne bo povzročilo večjega izpada. Bo pa po Virantovih besedah njegovi stranki, ki spada med manjše stranke, koristila sprememba razdelitve javnega denarja med strankami.

Vlada tudi o proračunih
Vlada je začela formalni postopek priprave dopolnjenega proračuna za 2014 in začrtala izhodišča za pripravo predloga proračuna za 2015. Pri tem bo vlada sledila ciljem iz programa stabilnosti, ki so bili potrjeni na ravni EU-ja. Proračunski primanjkljaj naj bi tako prihodnje leto znašal največ tri odstotke BDP-ja, v letu 2015 pa največ 2,5 odstotka BDP-ja.

Nadaljevanje proračunske razprave je predvideno za konec avgusta, ko naj bi uporabniki že imeli finančne načrte, proračunska predloga pa bi vlada lahko pripravila do 20. septembra. Oba akta naj bi v DZ nato poslala do 1. oktobra.