Izbrisani opozarjajo, da vladna odškodninska shema ne bo dovolj za evropsko sodišče, ki utegne v obravnavo vzeti nove tožbe. Foto: BoBo
Izbrisani opozarjajo, da vladna odškodninska shema ne bo dovolj za evropsko sodišče, ki utegne v obravnavo vzeti nove tožbe. Foto: BoBo
DZ
Koalicija poudarja, da je obdavčitev smiselna zaradi težke situacije v proračunu, opozicija pa opozarja na obremenjevanje gospodarstva in odganjanje tujih vlagateljev. Foto: BoBo

Državni zbor je imel na mizi tudi davčne zakone. poslanci so razpravljali o ukinitvi usklajevanja dohodninske lestvice in olajšav z inflacijo ter o ustavitvi padanja obdavčitve dohodka pravnih oseb. DZ je tako sprejel novelo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, s katero je stopnjo tega davka ohranil na zdajšnjih 17 odstotkih, čeprav bi se po zakonu, ki ga je sprejela Janševa vlada, morala znižati na 15 odstotkov do leta 2015.

Poslanci so odločili tudi, da je predlog novele zakona o dohodnini, s katero se bo ukinilo avtomatično usklajevanje dohodninske lestvice in olajšav z inflacijo, primeren za nadaljnjo obravnavo. V opoziciji so noveli nasprotovali, ker da uvaja prikriti krizni davek. V SDS-u in SLS-u niso glasovali, od 48 navzočih so predlogu nasprotovali štirje.

V NSi-ju so se glasovanja vzdržali, od poslancev SDS-a pa je proti glasoval poslanec Marijan Pojbič. Veliko poslancev je namreč ocenjevalo, da bo predlog v nadaljevanju postopka treba popraviti, so se pa načeloma strinjali, da ga je treba sprejeti in tako slediti sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice ter popraviti krivice.

V opoziciji se strinjajo, da se je nekaterim res zgodila krivica, a bi bilo treba to problematiko preverjati od primera do primera. Ob tem je Jakob Presečnik (SLS) opozoril, da so za individualen pristop "žal zamudili vlak".
Eden najtrših orehov
Minister za notranje zadeve Gregor Virant je v imenu vlade kot predlagateljice zakona poudaril, da se vprašanje izbrisanih vleče že 20 let, zato je čas, da zgodbo zapremo na dostojen način.

Problematika izbrisanih je eden najtrših orehov, kar sta jih sploh kdaj trla državni zbor in vlada pred njim, je na današnji prvi obravnavi predloga zakona poudaril notranji minister Virant.

Zaveda se, da izbrisani niso zadovoljni s predvideno višino odškodnin, a, kot je pojasnil, jim zakon daje možnost uveljavljanja individualnih okoliščin po sodni poti. Veliko poslancev je med razpravo namreč opozorilo, da je problematiko treba reševati z individualnim pristopom.

Ob tem je Virant opozoril, da je zagovornik civilnega dialoga, a da v tem primeru to "milo rečeno ni enostavno", saj so zahteve izbrisanih izjemno visoke. Do druge obravnave se "kakšna stvar" lahko popravi ali dopolni, a bo to treba storiti zelo premišljeno. Virant osebno za zdaj stoji "točno za tem, kar je v zakonu zapisano", bi pa morda kazalo razmisliti o višini odškodnine po sodni poti.

40 evrov za mesec
Odškodnina bo po njegovih besedah pripadla nekaj več kot 10.000 izbrisanim: vsem, ki so si na kateri koli pravni podlagi pridobili status, status pa je lahko pridobil vsakdo, ki je izkazal vsaj minimalen interes za prebivanje v Sloveniji. Pavšal 40 evrov za mesec izbrisa je primerljiv s tistim, ki ga dobivajo begunci in delovni deportiranci, je pojasnil.

Za 20 let izbrisa bo tako upravičenec dobil največ 9.600 evrov, v tožbi proti državi, ki mu bo prav tako omogočena, pa največ 24.000 evrov. Odškodnina se bo plačala v petih obrokih med letoma 2014 in 2018, je še dejal minister.

PS: Nujen korak k popravi krivic
Maja Dimitrovski je v imenu PS-ja dejala, da ni dvoma, da je bil izbris diskriminatoren in nezakonit. Zato je reševanje problematike izbrisa nujen korak k popravi krivic, je poudarila. Predlog bodo na sedanji stopnji podprli, a v PS-ju pričakujejo, da bo besedilo do konca obravnave zagotovilo kar se da optimalen popravek krivic.

SD: Še veliko je odprtih vprašanj
V SD-ju se medtem zavedajo, da je sprejetje zakona nujno, zato mu zdaj ne bodo nasprotovali, a vendarle je tudi po besedah Majde Potrata v nadaljevanju postopka marsikaj mogoče izboljšati. Spomnila je na neusklajena vprašanja s civilno družbo glede kroga upravičencev, višine denarne odškodnine in omejevanja odškodnine v sodnem postopku. Med drugim v SD-ju menijo, da zakon ureja le odškodninsko shemo, ne pa tudi statusnih vprašanj.

DL: Vseh se ne da zadovoljiti
Poslanka DL-ja Katarina Hočevar je poudarila, da je Slovenija pred 20 leti naredila "nepopravljivo škodo". Virant, predsednik DL-ja, je po njenih besedah pred zaključkom "težkega poglavja Republike Slovenije, pri tem pa je moral izhajati tudi iz materialnih možnosti države". Ob tem je opozorila, da zapletenost problematike žal ne omogoča rešitev, s katerimi bi bili zadovoljni vsi, se pa s predlogom branijo pravice večine.

DeSUS: Odločali se bomo sproti
V DeSUS-u po besedah njihovega poslanca Ivana Hršaka ves čas zagovarjajo, da mora za storjene krivice nekdo odgovarjati, a se ta odgovornost ni ugotovila, zato bomo posledice plačali vsi davkoplačevalci. Kakšna bo končna različica zakona, se še ne ve, zato se bodo v DeSUS-u o nadaljnji podpori zakonu odločali sproti, danes pa ga bodo podprli, je dodal.

SDS: Leta so lagali, da odškodnin ne bo
SDS ne bo nasprotoval uresničitvi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, a tudi ne bodo pomagali iskati rešitev v prostoru, "ki ste ga sami zaprli", pa je povedal poslanec SDS-a Branko Grims. "Tranzicijski levici" je očital, da so si v SDS-u že pred desetimi leti prizadevali za ureditev tega vprašanja pod pogojem individualne obravnave primerov, a da so bile vse rešitve arogantno zavrnjene. Pozval je, naj odškodnine plačajo tisti, "ki so toliko let lagali, da odškodnin ne bo". V SDS-u se bodo glasovanja vzdržali.

SLS: Poiščite skupni imenovalec
Jasmina Opec pa je v imenu SLS-a opozorila, da nikoli ne bodo vsi upravičenci zadovoljni z višino zneska, tudi če bi bil desetkrat višji, v SLS-u pa si želijo, da bi na podlagi tega zakona našli dokončne rešitve. Ob tem aktualno vlado in tudi predstavnike izbrisanih pozivajo, naj do nadaljnje obravnave poskušajo najti skupni imenovalec rešitev.

NSi za individualno obravnavo
V NSi-ju pa zagovarjajo individualno reševanje te problematike, je poudaril strankin poslanec Jožef Horvat. Ne dvomijo namreč, da so bile v nekaterih primerih pri izbrisu storjene krivice, a to je treba ugotavljati od primera do primera. Sicer pa NSi v prvi obravnavi temu zakonu ne bo nasprotoval, je povedal Horvat.
Minister pred Svet Evrope v sredo
Že v sredo se bo minister Virant mudil na srečanju odbora ministrov držav članic Sveta Evrope v Strasbourgu, pričakuje pa, da se bo odbor strinjal s predlogom zakona in Sloveniji "naložil kakšen dodaten razmislek pred drugo obravnavo".

Zadnjo besedo ima sodišče
Tudi odbor pa ne more odločati namesto Evropskega sodišča, ki bo imelo končno besedo, je še pred sejo DZ-ja poudaril Virant. Če bo sodišče presodilo, da je odškodninska shema ustrezna, novih tožb ne bo vzelo v obravnavo. Če pa bo menilo nasprotno, se bo Slovenija morala hitro odzvati, meni minister. Verjame, da so pripravili "pravičen in uravnotežen" zakon, čeprav ta ne ustreza željam izbrisanim. Ti menijo, da predvidene rešitve za Evropo ne bodo dovolj.

Državni zbor je imel na mizi tudi davčne zakone. poslanci so razpravljali o ukinitvi usklajevanja dohodninske lestvice in olajšav z inflacijo ter o ustavitvi padanja obdavčitve dohodka pravnih oseb. DZ je tako sprejel novelo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, s katero je stopnjo tega davka ohranil na zdajšnjih 17 odstotkih, čeprav bi se po zakonu, ki ga je sprejela Janševa vlada, morala znižati na 15 odstotkov do leta 2015.

Poslanci so odločili tudi, da je predlog novele zakona o dohodnini, s katero se bo ukinilo avtomatično usklajevanje dohodninske lestvice in olajšav z inflacijo, primeren za nadaljnjo obravnavo. V opoziciji so noveli nasprotovali, ker da uvaja prikriti krizni davek. V SDS-u in SLS-u niso glasovali, od 48 navzočih so predlogu nasprotovali štirje.