Virant se je v sredo in četrtek sestal z odborom namestnikov ministrov Sveta Evrope in s predsednikom Evropskega sodišča za človekove pravice. Predstavil jim je predlog zakona o odškodninah za osebe, izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, ki je prestal prvo branje Državnega zbora.

Že po sestanku na Svetu Evrope je bil Virant zadovoljen, po četrtkovem na Sodišču pa je Virant prepričan, da je rešitev prava oz. da gre "v zelo pravo smer".

Zadnjo besedo ima Sodišče
Po prejemu zakona bo sodišče odločalo o dovoljenosti novih tožb, ki so bile vložene. In v tem kontekstu bo takrat presodilo tudi, ali je odškodninska shema korektna oziroma ali imajo izbrisani možnost uveljavljanja svojih pravic v Sloveniji. Če bo ugotovilo, da je tako, bo nove tožbe zavrglo.
Odbor pozdravil Virantovo prisotnost
Odbor namestnikov ministrov je sklepe sprejel na zadnji dan tridnevnega zasedanja, v četrtek. Kot je razvidno iz zaključkov, je odbor pozdravil prisotnost Viranta na zasedanju, saj naj bi to dokazovalo zavezanost in odločnost slovenskih oblasti pri izvršitvi sodbe evropskega sodišča. Pozdravili so tudi potek sprejemanja zakona o odškodninah za izbrisane, slovenske oblasti pa spodbujajo, naj naredijo vse, da se bo predlog zakona obravnaval prednostno in da bo v vsakem primeru sprejet še pred koncem leta.

Sloveniji je odbor podal tudi priporočilo, naj v okviru nadaljnjih obravnav zakona pripravi ustrezne rešitve tudi za tiste upravičence, ki so oddali vlogo za državljanstvo ali dovoljenje za stalno prebivanje, a so jim to zavrnili. Prav tako je odbor odločil, da bo to problematiko znova obravnaval na decembrskem zasedanju.

Todorović dvomi o Virantovi iskrenosti
Organizacije, ki spremljajo reševanje problematike izbrisanih, pa menijo, da je dober vtis na odboru verjetno posledica dejstva, da je zakon o odškodninah že v proceduri v DZ-ju - ne pa tudi posledica njegove vsebine. Vodja Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Aleksandar Todorović pravi, da gre pri navedbi o Odboru namestnikov predvsem za Virantove navedbe. O njihovi iskrenosti dvomi, prav tako o tem, da na zasedanju ni bilo izpostavljeno vprašanje višine odškodnin.
"Praksa evropskih sodišč je namreč znana, in sicer da se odškodnina odmeri v višini 40 do 50 odstotkov od odškodnine iz pilotne tožbe," pravi. Dodaja še, da se sicer v ozadju dogaja veliko, za kar javnost ne ve, saj je krog ljudi in organizacij, ki se borijo za izbrisane, zelo močen.

Krivic: Odbor se omejuje na postopek
Organizacije izbrisanih se do dogajanja v Strasbourgu še niso opredelile, nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, ki sodeluje z Društvom izbrisanih prebivalcev Slovenije (DIPS), pa opozarja, da se odbor namestnikov ministrov v tej zadevi očitno omejuje na postopek, oceno vsebinskih vprašanj pa prepušča sodišču. "Najbrž je tako tudi prav. Če bodo Viranta in vlado zavedle te 'proceduralne pohvale', naj si sami pripišejo odgovornost za posledice," ob tem dodaja.

AIS: Priznanje, da se je proces začel
Tudi v Amnesty international Slovenija (AIS) ocenjujejo, da je šlo samo za neki splošen, političen izraz priznanja, da se je proces začel, ne pa za vsebinske potrditve ukrepov - še posebej zato, ker vsebina predloga nikakor ne bo mogla odpraviti posledic izbrisa. "Iskreno pa dvomimo, da bi Svet Evrope kot svetilnik prava človekovih pravic pozdravljal kateri koli ukrep, ki bi bil sprejet mimo potreb, volje ter strinjanja žrtev kršitev človekovih pravic," je navedel Blaž Kovač iz AIS-ja.

"Absurdi zakonske ureditve"
Odbor je Sloveniji sicer podal tudi priporočilo, naj Slovenija pri nadaljnji obravnavi zakona posebno pozornost posveti pripravi ustrezne rešitve za tiste upravičence, ki so oddali vlogo za državljanstvo ali dovoljenje za stalno prebivanje, a so jim to zavrnili. Krivic pravi, da očitno celo v Strasbourgu vidijo nekatere absurde zakonske ureditve tega vprašanja pri nas.

Priložnost za dogovor zamujena
Na vprašanje, ali je še kaj prostora za dogovor z izbrisanimi glede zakona, Todorović odgovarja, da je možnost za to že zamujena. Poleg tega poudarja, da so bili izbrisani že do zdaj k pogovorom povabljeni šele, ko je bil zakon že pripravljen. Dodaja še, da je levica pri tem zakonu pokazala, da je levica le navidezno.

Krivic pa pojasnjuje, da so Virantu že 27. maja sporočili svoje predloge v sedmih glavnih točkah. Kljub obljubi nanje ni nikoli odgovoril - pred poslanci se je celo delal, kot da jih ne pozna. Po mnenju Krivica je vse odvisno od PS-ja in SD-ja, ali bosta pritisnila nanj.