Notranji minister Gregor Virant je v uvodu poudaril, da zakon o izbrisanih uresničuje sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, in dejal, da gre za zgodbo, ki jo je treba rešiti in zapreti. Poslanci tako v drugi obravnavi razpravljajo o vrsti dopolnil, tako koalicije kot opozicije.
Koalicijska dopolnila med drugim določajo, da se izbrisanemu za vsak mesec izbrisa namesto do zdaj predlaganih 40 izplača 50 evrov. Predlagajo tudi, da bi lahko najvišja odškodnina, ki bi jo v posebnem postopku pred sodiščem dosegel izbrisani, znašala največ trikratni (do zdaj 2,5-kratni) znesek odškodnine iz upravnega postopka.

Prav tako bi bili lahko do odškodnine upravičeni tudi tisti, ki so za status zaprosili po prvotni zakonodaji, a ga niso dobili, pozneje pa zanj po prenovljeni zakonodaji niso zaprosili. Pri tem naj bi šlo za okoli 1.000 ljudi, torej bi krog upravičencev po novem obsegal okoli 11.000 ljudi od skupno nekaj več kot 25.000 izbrisanih.
SDS bi omejil pravice
Dopolnilo SLS-a govori o tem, da bi morali upravičenci dokazovati dejstvo, da med osamosvojitveno vojno niso delovali na strani agresorja, a po besedah Viranta takšno dopolnilo ni potrebno.
Opozicijski SDS pa denimo predlaga, da izbrisani ne bi imeli samodejne pravice do plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja, državne štipendije in pravice do prednostne obravnave pri reševanju socialnega varstva ter stanovanjskega vprašanja, kot to predvideva zdajšnji predlog zakona.
"Zakon ne razmišlja o tragedijah, ki še trajajo"
Seje so se sicer udeležili tudi predstavniki izbrisanih. Mirjana Učakar iz Civilne iniciative izbrisanih aktivistov je izpostavila, da je težava v tem, da se izbrisanim ne vračajo pravice, ki so jim bile odvzete. Z njo se je strinjal tudi Aleksandar Todorović in med drugim dejal, da zakon "niti malo ne razmišlja o tragedijah, ki še vedno trajajo".

Katarina Vučko z Mirovnega inštituta Slovenije pa je povedala, da je razloge za neusklajenost zakona s civilno družbo nedopustno valiti na nesodelovanje žrtev. Tudi predstavnik Amnesty International Blaž Kovač meni, da poslanci ukrepe sprejemajo mimo potreb in volje izbrisanih. Vsi štirje omenjeni so po predstavitvi stališč zapustili sejo.