Skupaj s slovenskimi vojaki je proti Heratu odpotovalo tudi devet ameriških vojakov, pripadnikov nacionalne garde Kolorada, ki bodo prav tako sodelovali pri urjenju. Pridružili se bodo 35 slovenskim vojakom, ki so v Afganistan prispeli v začetku tega meseca, trije slovenski pripadniki kontingenta pa so bili v Afganistanu že prej.

Skupaj bo tako v 14. slovenskem kontingentu 88 slovenskih vojakov in 11 ameriških ter dva slovenska civilna strokovnjaka. Največ jih bo nastanjenih v oporišču v Šindandu (okoli 100 kilometrov od Herata), nekaj v oporiščih Arena in Stone v Heratu, nekaj pa v poveljstvu mednarodnih sil Isaf v Kabulu.

Prvič v akcijo tudi svaruni
Njihova naloga je urjenje pehotnega bataljona za bojno podporo afganistanske vojske, mentorjem pa bodo zagotavljali tudi zaščito in logistično podporo. Prvič bodo v akciji uporabljena tudi nova osemkolesna oklepna vozila svaruni. Poleg štirih osemkolesnikov pa bodo uporabljali še tri lahke šestkolesne oklepnike valuk in osem štrikolesnikov hummer.

Misija naj bi trajala dve leti, lahko tudi manj
Slovenski vojaki bodo zdaj prvič delovali tudi zunaj vojašnice, zaradi česar so se v Sloveniji pojavile številne polemike, saj bi v bojnih operacijah proti talibanom lahko prišlo tudi do prvih smrtnih žrtev med slovenskimi vojaki. To v Slovenski vojski in na ministrstvu za obrambo (Mors) zavračajo, saj bodo slovenski vojaki predvsem urili afganistanske vojake. V primeru morebitnega napada se bodo morali slovenski mentorji umakniti, enota slovenskih vojakov za njihovo zaščito pa bo morala zagotoviti njihov varen umik, pojasnjujejo. Stopnja ogroženosti slovenskih vojakov se bo vendarle spremenila, priznavajo na Morsu.

Glede na odločitev vlade bo urjenje afganistanskih vojakov potekalo v okviru štirih polletnih rotacij, torej dve leti. Mogoč je tudi predhoden konec misije.