"17 svetnikov je glasovalo za, tako da je sklep sprejet," je za MMC potrdil Alojzij Klemenčič iz vrst SDS-a. Klemenčič je bil prvopodpisani pod predlogom za postavitev kipa, ki ga je podalo 13 od 26 občinskih svetnikov. "Letos je v župniji Terčeljevo leto, posvečeno je temu človeku in primerno je, da smo to še enkrat dali na dnevni red seje občinskega sveta," je pojasnil. Še pred sejo pa je bil prepričan, da bo sklep sprejet: "Imamo zadosti podpore. Ljudje so videli, da nasprotovanje zaradi same politike ni produktivno in niti ni potrebno."

"Župan je v razpravi nasprotoval postavitvi kipa"
"Razpravo je imel samo župan, ki je povedal svoje nasprotovanje, potem smo bili strašansko disciplinirani in smo samo glasovali," je o seji povedal Klemenčič in dodal, da načrtujejo, da bodo kip postavili v nedeljo 25. aprila, ob praznovanju godu zavetnika župnije Šturje sv. Jurija.

O postavitvi 2,3 metra visokega kipa domačinu, duhovniku in narodnemu buditelju Terčelju, ki ga je izdelal kipar Mirsad Begić, so svetniki prvič odločali konec oktobra 2007. Takrat so pobudo svetnika Marjana Velikonje, naj občina dovoli župniji Šturje postaviti spomenik na Cankarjevem trgu, zavrnili in podprli predlog, naj bo spomenik postavljen na cerkvenih zemljiščih v Logu ali Šturjah ali na zemljišču v Grivčah, kjer je bil Terčelj rojen. Kot je za MMC povedal šturski župnik Marko Kos te lokacije ne pridejo nikoli v poštev. "Umetnik ima tudi svojo pravico. On ga je postavil na trg in mimo tega ne moremo iti," meni Kos.

"Spomenik je bil narejen že leta 2007"
Župan Ajdovščine Marjan Poljšak postavitvi kipa nasprotuje že od prve pobude in je prepričan, da je spomenik "sredstvo politične propagande". "Svetniki so tukaj krščanski in vzamejo samo pozitivni del te akcije, ki je izkazovanje ustreznega spoštovanja liku in delu Filipa Terčelja, s čimer se tudi sam strinjam. A kaj pomeni to za prihodnost? Tu je pa konflikt," meni župan. "Ta zadeva bo predvidoma danes sprejeta, potem pa bomo videli, kako bodo to uporabili za propagando. Že s tem so naredili politično dejanje, ker so občino izključili. K meni so prišli leta 2007 in mi povedali, da je spomenik že narejen iz mavca in je zdaj v livarni," je za MMC pred sejo povedal Poljšak.

"Gre za propagando o povojnem komunističnem nasilju"
"Iz zdaj dostopnih informacij sklepam, da se je pobuda za postavitev tega spomenika začela že pred letom 2000 ob prenovi Cankarjevega trga in se je začela uresničevati s podporo iz Ljubljane po letu 2005," pravi župan, ki je prepričan, da kip formalno res postavlja župnija Šturje, "dejansko pa tisti iz ozadja, ki so navajeni na neposredne načine izvajati neko oblast". "Za namen postavitve je dobro vprašati Silvestra Gabrščka, Jože Možina pa je tudi propagator tega, kar stoji v ozadju. To sta človeka, ki sta zagotovo v ozadju tega, lahko pa da je še kdo drug," meni Poljšek.

Interes skupine, ki si iz ozadja prizadeva za postavitev spomenika, župan razume kot "sredstvo propagande o povojnem komunističnem nasilju, propagande proti komunističnem režimu, proti socializmu". "Če je to propaganda proti socializmu, za kateri kapitalizem je potem to propaganda kot za Cerkev," je dejal Poljšak, ki ob tem dodaja, da spoštuje kristjane. "Velika večina kristjanov in tudi duhovnikov na našem območju gleda na to, da je treba ustvariti socialno družbo. A kje je krščanski socializem? Je mogoče to poteza propagande krščanskega socializma? Ni," zatrjuje. Pravi, da je povojno komunistično nasilje obstajalo, a se sprašuje, do kakšne mere naj se to upošteva. "Do manjše. V večji meri pa je treba iskati rešitve. Če bi krščanski ljudje, jaz se ne štejem za pobožnega, prišli z rešitvijo za slovenski narod s krščanskim socializmom, potem bi bil jaz na tej strani," zagotavlja.

Možina: Žal nisem med pobudniki spomenika
Na Poljšakove očitke in navedbe se je odzval direktor Televizije Slovenija Jože Možina, ki pravi: "Med pobudniki spomenika me žal ni, sem si pa po tem, ko sem slišal, kako je župan pred nekaj leti sramotno spolitiziral postavitev spomenika Terčelju, zadal, da bom kot kar zaveden Primorec, zgodovinar javno zastavil svojo besedo za rojaka Terčelja in za tisto, kar se mi zdi vrednota." "Ravno v času, ko smo soočeni z usodno erozijo vrednot, narodne zavesti in morale sploh, mi ni vseeno, da bi v ajdovski občini, kjer ocenjujem, da je narodna zavest še živa in trdna, prevladalo zanikanje vrednot in idealov, ki jih simbolizira Terčelj," je poudaril Možina.

Direktor televizije meni, da se župan neodgovorno igra z najbolj temeljnimi vrednotami primorskih Slovencev na Goriškem. "Zdaj ko se mu to maščuje, se pač v svojem slogu zapleta v besedičenje, spremembo stališč ter obtoževanje brez repa in glave. To ni cirkuška predstava. Nasprotovanje in politiziranje pomembne obeležitve lika primorskega duhovnika lahko izvira le iz nemoralnih protinarodnih nagibov, dvoličnosti in služenju lokalnim ideološkim centrom moči," je prepričan Možina.

"Filip Terčelj je naš Čedermac"
"Filip Terčelj ni bil politik, ki bi kogar koli delil, je naš Čedermac, sodi med najzaslužnejše Primorce, ki so tvegali svoja življenja za ohranitev slovenstva v naših krajih. Je tudi v družinski zgodovinski zavesti, ker je moj prednik, član TIGR-a, sodeloval z njim, ga ščitil pred Italijani iz ga izredno cenil," pojasnjuje Možina. Ob tem je izpostavil "nesporno" dejstvo, da je Terčeljevo delo izjemno pomembno, spomenik pa simbolizira velik prispevek vse primorske duhovščine za narod in omiko.

"Župana očitno moti, da so tega velikega Slovenca leta 1946 zahrbtno umorili slovenski komunisti. Terčelj za to ni kriv in njegova vrednost za poštene Slovence ne more biti nič manjša. Koga gospod Poljšak z nasprotovanjem Begičevemu spomeniku poskuša zaščititi in prikriti resnico? So to nosilci obeh totalitarizmov, ki se jim ob Terčelju zbuja slaba vest? So ostanki kakšne stare ideologije ponekod v Ajdovščini še vedno tako močni ali je pomembnejša volja ljudi z vrednotami in zgodovinskim spominom," se sprašuje Možina.

"Terčelj je bil krščanski socialist"
Poljšak pa pravi, da je župan, ki zmeraj išče rešitve za slovenski narod. "Filip Terčelj je bil na prvem mestu narodnjak, na drugem pa krščanski socialist. Nesprejemljivo je nekoga, ki je bil blizu socialističnim idejam, uporabljati za propagando proti socializmu. Sedanja propaganda o komunističnem povojnem nasilju ne koristi reševanju aktualnih občinskih in državnih problemov," poudarja.

Duhovnikoma Ivanu Rejcu in Matiji Vertovcu so v Ajdovščini postavili doprsna kipa. "Tudi Terčelju bi ga, škoda, ker nismo imeli pobude mi, pobudo so imeli oni. Prebrisano so to naredili. Mi smo izločeni," pojasnjuje ajdovski župan. "Situacija je taka, ljudje so vznemirjeni, zahtevajo spomenik in spomenik bo postavljen. Že zdaj so to uporabili politično, še naprej bodo poskušali. Letos so lokalne volitve in to gre na ta mlin," je prepričan Poljšak, ki še poudarja: "Spoštujem delo in zgled Filipa Terčelja, ne sprejemam pa manipulacij na njegov račun."

Terčlja so ustrelili pripadniki KNOJ-a
Duhovnik in narodni buditelj Filip Terčelj, ki se je rodil leta 1892 v Grivčah, je bil publicist, nabožni pisec, pisatelj in pesnik, je v diplomski nalogi, posvečeni življenju in delu Terčelja, zapisala Petra Vnuk. V medvojnem obdobju je bil zaslužen za ustanovitev več prosvetnih društev in je storil veliko za Slovence na Goriškem. Zaradi tega so ga fašisti politično preganjali in večkrat je bil zaprt. Leta 1934 se je pred njimi umaknil v Jugoslavijo, v Ljubljano. Takoj po koncu vojne mu je prostost za tri mesece odvzela ljudska oblast. Razlogi za to so zelo nejasni, a po izpustitvi Terčelj v Ljubljani ni imel kam iti, saj je ostal brez stanovanja.

Tako ga je duhovnik Franc Krašna v novembru 1945 povabil, naj mu občasno pomaga na župnijah Davča in Sorica. Ko sta se 7. januarja 1946 Terčelj in Krašna peš odpravljala v dolino proti Železnikom, sta ju v gozdu pod Sorico zajela aktivista, člana KPS-ja, in ju izročila pripadnikom Korpusa narodne obrambe Jugoslavije. Ti so ju ustrelili in na mestu zakopali.