Dogodka se je udeležila tudi delegacija iz Slovenije, ki sta jo vodila zunanji minister Dimitrij Rupel in minister za šolstvo in šport Milan Zver.

Rupel: Ustrelitev alarm za vse domoljube
Minister Rupel je dejal, da je bila ustrelitev bazoviških junakov, pripadnikov rodoljubne in protifašistične organizacije Tigr, alarm za vse domoljube in demokrate na Primorskem, za narodnoosvobodilno gibanje in za tisto generacijo, ki je postavila slovensko državo.

Osrednja govornika na slovesnosti sta bila tržaški duhovnik in kulturni delavec Dušan Jakomin ter videmska zgodovinarka Aleksandra Kersevan.

Jakomin: Ideološka razcepljenost manjšine manjša
Prvi je spomnil na 25-letno fašistično preganjanje primorskih Slovencev med prvo in drugo svetovno vojno ter izpostavil narodnoobrambno vlogo primorske duhovščine v tistem obdobju. Opozoril je na pomen protifašističnega odpora in partizanski boj med vojno, obenem pa še na ideološko razcepljenost slovenske manjšine po drugi svetovni vojni, ki po njegovem mnenju zadnje čase prihaja vse manj do izraza.

Kersevanova o odsotnosti zgodovinskega spomina
Kersevanova je ocenila, da je bil upor primorskih Slovencev za samopreživetje predhodnik boja evropskih narodov proti fašizmu, in opozorila na odsotnost zgodovinskega spomina v Italiji glede vojnih zločinov italijanske vojske med drugo svetovno vojno. Posvarila je pred nevarnostjo zgodovinskega revizionizma, ki naj bi prispevala k rasističnem pobarbarjenju italijanske kolektivne zavesti.

Zaznamovali tudi 100-letnico rojstva F. Bidovca
Današnja svečanost je kronala niz pobud, ki jih je ob 78. obletnici poboja pod imenom Bazovica 2008 priredil Odbor za proslavo bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Različni dogodki so potekali tudi v znamenju 100. obletnice rojstva enega izmed ustreljenih, Ferda Bidovca. Ostali trije ustreljeni so bili Zvonimir Miloš, Franjo Marušič in Alojz Valenčič.

Kot je znano, jih je dalo ustreliti fašistično sodišče, in sicer 6. septembra 1930.