Tako kot ob sodni obravnavi pred dvema tednoma je tudi tokratni protestni shod pred sodiščem po informacijah policije neprijavljen. Udeleženci shoda s transparenti znova sporočajo, da gre za "politične sodbe," da sodstvo obvladuje "rdeča mafija" in da Janez Janša in soobtožena niso krivi ničesar. Zbrane pred celjskih okrožnim sodiščem so med drugimi nagovorili tudi predsednik stranke Glas za otroke in družine Aleš Primc ter vidni predstavniki SDS-a Franc Kangler, Žan Mahnič in nekdanji notranji minister Aleš Hojs. "Ta zbor ni zgolj zbor proti krivosodju, ampak je zbor na poti do naše zmage na volitvah," je dejal Hojs.

V nagovoru se je Hojs obregnil tudi ob ograje, ki jih je policija še pred shodom postavila pred vhod v sodišče. "Če so to ograje proti pravosodju, te niso potrebne - tudi mi vemo, da je mnogo sodnikov poštenih, da veliko sodnikov sodi, kot je treba. Če pa so to ograje proti krivosodju, pa vam sporočamo: krivosodje bomo izbezali iz njihovih lukenj in jih pospravili na smetišče zgodovine," je dejal.

Janša: Protesti bodo trajali, dokler bo treba

Protest proti "skorumpiranemu slovenskemu sodstvu" je pred celjskim okrožnim sodiščem potekal že pred dvema tednoma, ko je Janša napovedal tudi začetek "upora proti krivosodju". Predsednik SDS-a je ob tem dejal, da bodo protesti trajali, "dokler bo treba". "Lahko nas zaprejo, lahko nam naložijo še 100.000 evrov kazni, a mi ne bomo odnehali," je poudaril v nagovoru svojim podpornikom pred dvema tedoma.

"Če slovenskemu krivosodju rečete mafija, žalite mafijo. To je huje od tega, ker mafija se predstavlja kot mafija, tukaj pa se krivosodje predstavlja kot pravosodje, kot nekaj, nad čimer je samo modro nebo, proti kateremu ne smeš reči ničesar, saj si tako ali drugače kaznovan," je še dejal Janša. Na njegove besede sta se kritično odzvala tako ministrica za pravosodje Andreja Katič kot predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević. "Politiki smo prvi, ki moramo biti zgled pri spoštovanju pravne ureditve in neodvisnosti sodstva. Vse izjave, ki spodbujajo sovraštvo, delijo družbo in zastrupljajo politični prostor, so nesprejemljive," je opozorila ministrica.

Do izrečenih besed na protestu so bili kritični tudi v kabinetu premierja Goloba in v stranki Svoboda. Poslanka Svobode in predsednica odbora DZ-ja za pravosodje Lena Grgurevič je ob tem obsodila incident na zadnjem protestu, v katerem je skupina udeležencev pljuvala in udarjala po vozilu RTV Slovenija. Dogodek je kot kršitev javnega reda in miru obravnavala tudi policija.

Izvedenka urbanistike na sojenju ni izključila možnosti obnove objektov

Specializirano državno tožilstvo (SDT) sicer nekdanjemu direktorju Imosa Branku Kastelicu očita kaznivo dejanje zlorabe na škodo podjetja Imos, nekdanjemu direktorju Eurogradenj Klemnu Gantarju in Janši pa pomoč pri omenjenem dejanju. Sojenje se je tokrat nadaljevalo z zaslišanjem izvedenke urbanistične stroke Lidije Dragišič.

V nasprotju z gradbenima izvedencema prejšnji teden Dragšič ni izključila možnosti obnove ali nadomestne gradnje propadajočih kmečkih objektov. Kot je povedala sodnemu senatu pod vodstvom sodnice Cvetke Posilovič, se strinja z mnenjem izvedencev gradbene stroke, da gre za zelo zahtevno lokacijo, ki se poleg tega nahaja na zavarovanem območju Triglavskega narodnega parka (TNP), ne more pa zatrditi, da bi se obnove propadajočih objektov bilo povsem nemogoče lotiti.

Sorodna novica Janša pred celjskim sodiščem: To je začetek upora proti krivosodju

Ob tem je sicer na vprašanje specializiranega državnega tožilca Boštjana Valenčiča pojasnila, da bi bilo kaj takega mogoče le ob pridobitvi številnih soglasij, vsekakor pa le za namen, kakršnemu so objekti služili v preteklosti, torej kmetijski dejavnosti, nikakor pa turistični. "Tudi kmetijsko dejavnost v preteklosti bi bilo treba dokazovati," je dodala Dragišič, ki sicer v tem, da bi lahko bil en objekt tudi stanovanjski, ne vidi posebnih težav, saj so v času, iz katerega izvirajo propadajoči objekti, zagotovo nosilci kmetijske dejavnosti tam tudi živeli.

Čeprav bi dodatno težavo predstavljalo dejstvo, da je dostop do zemljišča mogoč le peš preko brvi čez Sočo, tudi v tem ne vidi nepremagljive ovire, saj bi lahko parkirišča ob ureditvi služnosti uporabljali na drugi strani reke. Na vprašanje tožilca Valenčiča, ali vse omenjene ovire na vrednost nepremičnin vplivajo pozitivno ali negativno, se ni želela opredeliti, saj da to ne sodi v njeno stroko, gotovo pa ima po njenem mnenju večjo vrednost obnovljen objekt, ki predstavlja neko kulturno dediščino, kot pa ruševine.

Janšev zagovornik Franci Matoz je spomnil na besede priče – nekdanjega direktorja Imosa Jožeta Novaka, danes ministra za naravne vire in prostor, ki je govoril o tem, da so razmišljali o kletnih prostorih in dveh etažah, ki bi jih lahko naredili v sklopu obstoječih gabaritov, a se izvedenka do tega ni mogla opredeliti. Ko jo je tožilec Luka Moljk povprašal o trajanju postopkov pridobivanja vseh soglasij in verjetnosti, da bi bil investitor na koncu uspešen, je Dragišič povedala, da postopki lahko trajajo tudi leto dni, da bi se na koncu izteklo v prid investitorja, pa ni mogla stoodstotno zagotoviti.

Janša parcelo kupil leta 1992, policija je ovadbo vložila leta 2013

Ozadje dogajanja, ki je pripeljalo do sojenja, je v prispevku za Dnevnik Televizije Slovenija povzel novinar Rok Šuligoj. Začetek sega v leto 1992. Tedanji obrambni minister Janez Janša je za 1,1 milijona tolarjev oz. 4500 evrov kupil parcelo v Trenti. Gre za 15.600 kvadratnih metrov veliko zemljišče, na katerem so bile ruševine kmetije iz 19. stoletja. Ker je zemljišče v Triglavskem narodnem parku, je bila tam dovoljena le nadomestna gradnja kmetije.

Zgodba se je začela odvijati leta 2005, v njej pa so sodelovali tedanji predsednik vlade Janša, nekdanji predsednik uprave Imosa Branko Kastelic in nekdanji direktor Eurogradenj Klemen Gantar. Ko je Imos za 56 milijonov tolarjev oz. 236.100 evrov Janši prodal trisobno stanovanje na Komenskega v Ljubljani, je Janša del kupnine poravnal tako, da je podjetju Eurogradnje parcelo v Trenti prodal za 131 tisoč evrov, čeprav je bila ocenjena na 20 tisočakov.

"Komisija je v primeru Janeza Janše ugotovila razpolaganje z znatnimi sredstvi več kot 200 tisoč evrov iz neznanega in nepojasnjenega izvora in dodatno netransparentno sofinanciranje nakupa ene od nepremičnin, pri čemer je zavezanec pridobil premoženjsko korist v višini okoli 100 tisoč evrov od družbe, ki posluje z državo, v času, ko je opravljal funkcijo predsednika vlade," je januarja leta 2013 povedal takratni predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič.

Policijska ovadba je bila vložena leta 2013, sodna preiskava pa leta 2014, saj so, kot pravijo, izvedenci dalj časa izdelovali izvedenska mnenja. "Tukaj ni nobenega kaznivega dejanja. Gre zgolj za politični proces, ki se zdaj vleče pravzaprav že 19 let. Jaz sem bil pred preiskovalno sodnico zaslišan maja 2014, do prvega naroka pa je prišlo pa zdaj," je julija letos pred celjskim sodiščem dejal predsednik SDS-a.

Vmes, leta 2016, je sicer zemljišče iz Imosove stečajne mase za 127 tisoč evrov kupil trgovec z nepremičninami Damjan Podjed, ki je parcelo začel takoj tudi že prodajati naprej. Tožilstvo sumi, da so se udeleženci dražbe med sabo dogovorili in dvigovali ceno, da bi, kot pravijo, ustvarili predstavo za javnost.

Leta 2020 je bila spisana obtožnica zoper Janeza Janšo. "Ne komentiram, ker se zadeva komentira sama," je takrat o tem dejal Janša. Specializirano državno tožilstvo sicer obtoženim očita zlorabo položaja in pomoč pri sporni prodaji. "Nobene zlorabe položaja ni. Jaz sem kupil posestvo od privatne osebe, sem ga pošteno plačal, prodal sem ga po ceni, kakršne so bile takrat na trgu," medtem vztraja Janša. Zadeva bi lahko zastarala čez dobri dve leti.