Sorodna novica Kovačič Mlinar o 'krivosodju': Takšen diskurz vodi v razpad institucij te države

"Današnje zborovanje v Celju je začetek upora proti krivosodju, ki bo trajal, dokler bo treba. Lahko nas zaprejo, lahko nam naložijo še 100.000 evrov kazni, a mi ne bomo odnehali," je zbranim dejal Janez Janša in ob tem izrazil upanje, da njegova stranka na naslednjih volitvah zbere 51 odstotkov glasov.

Zbrana množica je med drugim vzklikala: "Mafija, mafija", a jim je prvak SDS-a dejal, da to ni ustrezna beseda za slovensko krivosodje, saj mafija spoštuje nekaj pravil, tukaj pa gre po njegovih besedah samo za oblast.

"Če slovenskemu krivosodju rečete mafija, žalite mafijo. To je huje od tega, ker mafija se predstavlja kot mafija, tukaj pa se krivosodje predstavlja kot pravosodje, kot nekaj, nad čimer je samo modro nebo, proti kateremu ne smeš reči ničesar, saj si tako ali drugače kaznovan. In če kakor koli izrečeš kakšno kritiko, ti očitajo, da ne spoštuješ institucije," je dejal Janša.

Kot je še povedal, je ta institucija v samem vrhu po številu sodnikov v Evropski uniji, hkrati pa ima država največ razveljavljenih sodb zaradi kršitev človekovih pravic na Evropskem sodišču za človekove pravice. Takšen sistem je po njegovem mnenju glavna ovira zato, da Slovenija še vedno ni postala tisto, za kar smo glasovali na plebiscitu pred dobrimi tremi desetletji.

"Dokler nam tukaj ne bo uspelo vzpostaviti reforme, ne bo ne demokracije v Sloveniji, ne boljše prihodnosti, ne vladavine prava in ne enakih vatlov za vse," je dejal Janša in dodal, da je ključen korak do boljše Slovenije, da si vzamejo besedo nazaj.

Na zborovanju sta med drugimi v podporo Janši spregovorila tudi poslanca SDS-a Zvonko Černač in Andrej Kosi ter novi predsednik podmladka Slovenske demokratske mladine (SDM) Luka Simonič.

Katič: Izjave, ki zastrupljajo politični prostor, so nesprejemljive

Glede incidenta pred celjskim sodiščem je ministrica za pravosodje Andreja Katič govorila s predsednikom Vrhovnega sodišča RS Miodragom Đorđevićem, s katerim sta se strinjala, da vsa opozorila o spoštovanju pravne države, neodvisnosti sodstva in strpnega dialoga žal vsakič znova naletijo na gluha ušesa, so v kabinetu pravosodne ministrice zapisali v sporočilu za javnost.

"Spoštovanje pravne države in pravic vseh posameznikov, tudi tistih, ki se znajdejo pred sodiščem, je temelj naše demokratične ureditve in pravne države. Politiki smo prvi, ki moramo biti zgled pri spoštovanju pravne ureditve in neodvisnosti sodstva. Vse izjave, ki spodbujajo sovraštvo, delijo družbo in zastrupljajo politični prostor, so nesprejemljive. Takšna dejanja ne le ogrožajo temeljne vrednote naše družbe, ampak tudi spodkopavajo zaupanje v naše pravosodje," je zapisala Katič.

Neodvisnost sodstva je ključnega pomena za ohranjanje pravičnosti in stabilnosti našega pravnega sistema. Vse poskuse erozije neodvisnosti sodstva je treba zavrniti, saj so v nasprotju z osnovnimi vrednotami, na katerih temelji Slovenija kot pravna država.

Ministrica je spet pozvala vse politične akterje, naj ravnajo odgovorno, spoštujejo vlogo sodstva in se vzdržijo vsakršnega spodbujanja sovraštva, so še zapisali v sporočilu za javnost.

Udeleženci obračunali z vozilom RTV Slovenija

Sicer neprijavljen shod je v glavnem minil mirno, so pa celjski policisti obravnavali eno kršitev javnega reda in miru. Kot so sporočili s policijske uprave, je do kršitve prišlo, ko je na prizorišče pripeljalo vozilo ene od medijskih hiš, skupina zbranih pa je začela pljuvati in udarjati po njem.

Udeleženec obračuna z novinarskim vozilom, šlo je za službeno vozilo RTV Slovenija, je močneje brcnil vanj, zato so ga policisti zaradi izvedbe postopka nameravali pospremiti do intervencijskega vozila, a se je uprl, zato so morali uporabiti pooblastila, so pojasnili policisti in sporočili še, da so kršitelju izdali plačilni nalog.

Nadaljevanje sojenja v zadevi Trenta

Na celjskem sodišču se je nadaljevalo sojenje prvaku SDS-a Janezu Janši in soobtoženima, nekdanjima direktorjema Eurogradenj in Imosa, Klemnu Gantarju in Branku Kastelicu, zaradi domnevno spornih poslov z zemljišči v Trenti.

Na današnji obravnavi sta bila zaslišana nekdanji komercialni direktor Imosa Mitja Majnik in stečajna upraviteljica te družbe Branka Remškar. Precej daljše je bilo zaslišanje Majnika, ki se med drugim na vprašanje specializiranega državnega tožilca Boštjana Valenčiča ni spomnil svojih domnevnih besed, da je Imos rad delal usluge tako levim kot desnim, kar je na glavni obravnavi septembra izpovedala nekdanja prva nadzornica te družbe Danica Vrtačnik.

Tožilcu Luki Moljku poleg tega Majnik ni mogel potrditi niti zavrniti trditev nekdanje sodelavke Nikolaje Kogovšek Gilčvert, da je cenitev zemljišč v Trenti, ki je znašala manj kot 20.000 evrov, opravila po njegovem naročilu in mu jo nato predala. Zatrdil je, da se tega ne spominja, a da je Nikolaja Kogovšek Gilčvert, ki se je s cenitvami nepremičnin ukvarjala zunaj svojih službenih dolžnosti, te občasno naredila za prodajalce, ne pa za Imos, ter da ji te "popoldanske dejavnosti" ni nikoli oporekal.

Kot je še povedal, Imos pred nakupi nepremičnin nikoli ni naročal cenitev, ampak so sami izdelovali "strukturo cene", pri čemer pred nakupi največkrat niti niso delali konkretnih načrtov, ampak so proučili različne možnosti in se na koncu odločili na podlagi potencialnih tržnih donosov.

Sodišču je Majnik še povedal, da pri konkretnem poslu z zemljišči v Trenti osebno z Janšo ni nikoli komuniciral, ni pa znal pojasniti, kdo se je dogovarjal z njim in družbo Eurogradnje. Zemljišče in nepremičnine v Trenti je poznal, ker se je tam večkrat vozil s kolesom, ogledal si ga je tudi skupaj z obtoženim Brakom Kastelicem. Prepričan je, da so bile na trgu vredne precej več kot ocenjenih 17.000 evrov, sam pa si jih kot direktor podjetja po tej ceni ne bi upal prodati, je zatrdil.

Na vprašanje tožilca, ali so pred nakupom zemljišča glede na vse omejitve znotraj Triglavskega narodnega parka preverjali tudi izvedljivost idejnih projektov, je Majnik odvrnil, da če bi ocenjevali izvedljivosti vsakega projekta, potem Imosa sploh ne bi bilo, saj ne bi naredili nobenega posla.

Stečajna upraviteljica Imosa: Za vse nepremičnine smo izdelali cenitve po tržni in likvidacijski ceni

Stečajna upraviteljica Imosa pa je med drugim povedala, da so za vse nepremičnine, ki so se znašle v stečajni masi, izdelali cenitve po tržni in likvidacijski ceni, večinoma so jih tudi že prodali. Na vprašanje Kasteličevega zagovornika Gorazda Fišerja, ali so te prodajali po ocenjenih vrednostih ali pa vendarle tudi po višjih cenah, je dejala, da je to bilo zelo različno.

Se pa Remškar ni spomnila, da bi jo kdor koli posebej poiskal in se zanimal za nakup nepremičnin v Trenti, čeprav so to v nekaterih primerih interesenti poskušali, a jih je napotila na uradne postopke, ki jih je peljala v tej zvezi. Primopredajo je sicer ob stečaju opravila s takratnim direktorjem Jožetom Novakom, glede posameznih poslov pa se je pozneje največkrat slišala z Majnikom, vendar ne tudi glede Trente. Na izrecno vprašanje odvetnika Fišerja je potrdila, da s Kastelicem o teh zadevah ni govorila. Sojenje se bo z zaslišanjem novih prič nadaljevalo 6. decembra.

Tožilstvo Kastelicu očita kaznivo dejanje zlorabe v škodo podjetja Imos, Gantarju in Janši pa pomoč pri omenjenem dejanju. Janša je namreč pri Imosu leta 2005 kupil stanovanje v Ljubljani, ki ga je financiral tako, da je zanj ponudil dotedanje enosobno stanovanje, znesek drugega obroka pa naj bi mu družba podarila prek navideznega posla z več kot 15.000 kvadratnih metrov velikim zemljiščem v Trenti.