Neprilagojena hitrost je namreč še vedno med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče z najhujšimi posledicami. Policisti bodo v sklopu preventivne akcije v četrtek na več kot 600 lokacijah po vsej državi izvedli tudi maraton nadzora hitrosti.

Skoraj 3000 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti in 49 smrtnih žrtev – to je statistika lanskega leta, ki kaže na to, da je hitrost na naših cestah še vedno eden od glavnih dejavnikov tveganja za nastanek prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Med povzročitelji prometnih nesreč izstopata starostni skupini od 18 do 24 let in od 25 do 34 let, vse prevečkrat pa je usodna kombinacija neprilagojene hitrosti in alkohola, pravi direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar.

"Kar 18 od 49 umrlih zaradi neprilagojene hitrosti je umrlo med 20. uro zvečer in 1. uro zjutraj. Alkohol, konec tedna, neprilagojena hitrost in nočne ure. Preplet teh dejavnikov za najusodnejše posledice je več kot očiten," je povedal Hribar.

S hitrostjo se povečuje silovitost trka

Z medijsko kampanjo "Najhitrejši včasih ne pridejo na cilj" želi agencija javnost opozoriti na pomen prilagojene hitrosti voznim razmeram, saj se z večjo hitrostjo povečuje tudi silovitost trka, kar lahko pomeni razliko med hudo prometno nesrečo in lahkim trčenjem. Preventivni akciji se pridružuje tudi policija.

"Radi bi izpostavili četrtek, ko bomo ponovno organizirali maraton nadzora hitrosti, napovedujemo okoli 600 lokacij, na katerih bomo delovali. Lokacije bomo objavili in s tem še enkrat pokazali, da želimo preventivno delovati," je povedal Robert Vehovec s sektorja prometne policije.

Odgovorno ravnanje v prometu pomeni tudi vožnjo v skladu s predpisi in omejitvami hitrosti. Zato agencija za varnost prometa in policija voznikom sporočata: "Čeprav se vam mudi, ne vozite prehitro, pač pa raje sporočite, da boste prispeli pozneje."