Sorodna novica "Tožilka Gončin je upravičeno opozorila na nepravilnosti, a zdaj je na vrsti policija"

Pred dnevi smo poročali, da je policija odpravila 24-urno fizično varovanje tožilcev in sodnikov, ki sodelujejo na sojenju t. i. Kavaškemu klanu. Sledila so javna pojasnila, policija je zatrdila, da to ne drži, sodstvo, da sta varovana sodnika zadovoljna z novo stopnjo zaščite, podobno generalna državna tožilka o še treh tožilcih, ki obravnavajo to zadevo. Nezadovoljna s pojasnili ostaja tožilka Mateja Gončin; njena kritika osebnega varovanja, ki ga zagotavlja center za varovanje in zaščito, je pred meseci pripeljala do ovadb in preiskave. Ta še ni končana, a nekaj nepravilnosti je že znanih. Zdaj tožilka napoveduje odškodninsko tožbo proti državi, je v uvodu oddaje Politično povedala voditeljica Tanja Gobec.

O tem, kdo je varovana oseba in kdo ne ter o pregonu kriminalnih združb in varnosti vpletenih se je Gobec pogovarjala z Damjanom Petričem, v. d.-jem generalnega direktorja policije.

Se zahvaljujem, šele mesec dni ste na tem položaju, da ste se odzvali vabilu. Greva k najbolj vroči temi – tožilka Mateja Gončin. Njen odvetnik pravi, da ga zanima, zakaj njegova varovanka ni varovana. Ali to drži, da ni varovana? Slišali smo tudi v uvodu, sodniki in tožilci, drugi, pravijo, da so s stopnjo varovanja zadovoljni.
Naj pojasnim, da so vse varovane osebe, tako tožilci kot sodniki, še vedno varovane, je pa res, da dejansko posamezne stopnje ogroženosti, razlogov za te stopnje in tudi okoliščin v javnosti ne moremo pojasnjevati. Treba je varovati Zakon o tajnih podatkih, po drugi strani pa tudi varnost izvajalcev, v tem primeru policistov, in pa varnost ogroženih, v tem primeru tožilcev in sodnikov. In če bi bil to predmet debate v javnosti, bi storilci, tisti, ki jih ogrožajo, vedeli, kje smo, kaj vemo, predvsem pa tisto, česar ne vemo, in s tem bi zagotovo poslabšali položaj glede varovanja.

Sorodna novica Mateja Gončin in drugi tožilci, povezani z zadevami Kavaškega klana, ostali brez varovanja

Glede na to, da sojenje Kavaškemu klanu še poteka, da so tudi aretacije povezanih z umorom Zovka, so varovani na neki stopnji, ki je ne morete povedati javnosti?
Za vse tožilce in sodnike se varovanje ocenjuje individualno. Lahko povem, da imamo v policiji delovno skupino, ki za vsako ogroženo osebo posebej preučuje okoliščine, ki narekujejo grožnjo, izvršitev same grožnje, potem tudi okoliščine, v katerih bi lahko prišlo do grožnje, in tudi druge ukrepe. Ko to ocenijo, podajo oceno stopnje ogroženosti, predvidijo ukrepe. To dobim v potrditev, izvaja pa center za varovanje.

Pred dnevi je bil očitek, odzvali ste se nanj iz policije, sicer pisno, da gre za maščevanje policije tožilki Gončin. Umik 24-urnega varovanja, ker je pred dnevi, pred tednom, ovadila nekdanjega generalnega direktorja policije. To se v javnosti precej strašljivo sliši.
Nikakor ne more biti to maščevanje. Če bi šlo za maščevanje, bi bilo to nezakonito in potem bi sami storili kaznivo dejanje. Poudariti želim, da vsi ukrepi, ki so bili izvedeni, so bili precenjeni in pa ugotovljeni že dosti prej, konec januarja, se pravi dosti prej, preden je prišlo v javnost glede teh podanih kazenskih ovadb.

Torej, preden je tožilka podala ovadbo, ste se že dogovarjali?
Da, konec januarja je tako vrhovno sodišče kot vrhovno državno tožilstvo potrdilo, da smo se z njimi pogovorili, jim pojasnili cel spekter groženj za vsakega posameznega sodnika, ukrepe za nazaj in pa za naprej in lahko povem, da nihče ni imel nobenih pripomb in nič ni ostalo nerazčiščeno. Pozneje smo to naredili še z neposrednimi predstojniki ogroženih oseb, tako na sodišču kot na specializiranem državnem tožilstvu in nato še za vsako ogroženo osebo posebej.

Sorodna novica Tožilka Gončin kazensko ovadila Jušića in nekdanje vodstvo Centra za varovanje in zaščito

Tožilka Gončin je pred dvema mesecema podala ovadbo. Bila je kritična do delovanja centra za zaščito in varovanje, notranji nadzor je pokazal, kolikor je seveda javnosti poznan, ker je veliko počrnjenega, nekaj nepravilnosti. Preiskava na tožilstvu tega primera, teh očitkov še ni končana. Gospod Petrič, vi ste zagotovo ta nadzor videli – kaj je za vas največji problem tega poročila, kar zadeva center za varovanje? Kje vidite težavo, ki je realna?
Ta težava je predvsem v organizacijskem smislu. Moram poudariti, da gre tukaj za veliko policijsko enoto, eno večjih v Sloveniji, in v tem kontekstu so tudi vse usmeritve, ki so bile iz tega nadzora ugotovljene. Napravili smo načrt odpravljanja ugotovljenih napak, vse te napake sproti odpravljamo, glavnina pa se je nanašala na organizacijski sistem, se pravi na pomanjkljivo nadzorno dejavnost nad delom.

Nadzor nad tistimi, ki so varovali?
Nad tistimi, ki so varovali, predvsem s strani njihovih nadrejenih. Se pravi, kaj je bilo načrtovano in kaj je bilo izvedeno. V posameznih segmentih tudi ugotavljanje nepravilnosti pri izplačilu dodatkov za opravljeno delo, drugače pa prelaganje odgovornosti drug na drugega in podvajanje nalog ter ustrezno umestitev tega centra v policijo z namenom organizacijskega zagotavljanja boljših sposobnosti in učinkovitosti pri našem delu.

Če ostaneva pri tožilki – takrat je rekla, da se ne počuti varovano, da je raje brez varnostnikov, kot da ji vpogledujejo v nadzorno kamero pri njenem domu.
Če posameznik meni, da je bilo s policijskim delom kar koli narobe, ima možnost za pritožbo. Tožilka je ne nazadnje tudi podala kazensko ovadbo, to se bo tam preverjalo. Želimo pa pojasniti, da je varovanje ena ključnih prioritet – predvsem varnosti življenja – slovenske policije, in to nalogo bomo opravljali. Smo jo tudi že v preteklosti, strokovno in odgovorno.

Mogoče v enem stavku – kaj se je zgodilo v centru? Center za varovanje je v zadnjih dveh letih dobil že tri nove vodje. Vendarle so to varnostniki, ki so v preteklosti varovali dogodke, kot je obisk papeža, pa srečanje Busha in Putina, torej na najvišji ravni. Kaj se je po vašem zdaj zgodilo v zadnjih letih, da govorimo o tovrstnih očitkih?
Samo varovanje, neposredno varovanje, lahko rečem, da se izvaja na zelo visoki ravni, kar kažejo naše ocene in tudi vse izvedene aktivnosti. Nekoliko slabše je v organizacijskem smislu. Moram povedati, da ima ta enota trenutno sistemiziranih samo šest vodij. Gre za zelo veliko enoto in pri odrejanju nalog, predvsem preverjanju, organizacijskem ugotavljanju, kaj je bilo narejeno in kaj ni bilo narejeno, kaj lahko spremenimo, kaj lahko izboljšamo, predvsem pa pri pojasnjevanju policistom, kakšne so njihove naloge, je bil sistem malce slabši.

In to je ta reorganizacija, ki jo je pred mesecem zahteval minister za notranje zadeve?
To bo ta reorganizacija, ki jo bomo uspešno končali s 1. aprilom. Lahko pojasnim, da naloge že opravljamo. Tudi ob koncu meseca decembra lanskega leta je dobil center na pomoč inšpektorja iz Policijske uprave Celje. 1. februarja je vodenje centra prevzel kolega iz Ljubljane z namenom, da dejansko zadeve odpravimo, izboljšamo, da bo naša storitev še boljša in bolj transparentna.

V petek se je začela javna obravnava uredbe ministrstva za notranje zadeve, ki bo urejala varovanje, postopke, nekaj dodatnih varoval, če prav razumem, in potem bo še pravosodno ministrstvo napisalo zakon. Kaj bo ta uredba, ko bo meso postala, kaj vam bo omogočala?
Ta uredba bo izboljšala varnost tako ogroženih oseb kot transparentnost vseh, ki zagotavljamo varnost.

Bo ta uredba kaj zahtevala od varovanih?
Da, bo zahtevala, v tem primeru imamo že zdaj veljavno uredbo, ki jo dejansko izvaja samo policija. V razgovoru tako z generalno državno tožilko, ministrico kot vrhovnim sodiščem, vodstvom smo ugotovili, da določene postopke lahko izboljšamo, smo bolj transparentni, v ta namen smo povabili tudi njih. In ta uredba bo dogovorila pristojnosti tako policije, vseh dodatnih organizacij, tudi odgovornosti ogrožene osebe, kajti tudi sama mora izvajati določene naloge, da s svojim ravnanjem zmanjša svojo ogroženost in se ne izpostavlja preveč.

Oseba, ki je varovana, se bo morala samozaščitno obnašati, to je bilo pod črto rečeno. Tudi psihološka pomoč je tam zapisana za tiste, ki se počutijo ogroženi – kaj je mišljeno z njo? Kar nekaj je bilo kritik, češ, da gre za posmeh varovanim osebam s to psihološko pomočjo.
Nikakor ne. Lahko povem, da ima policija že zdaj v tej delovni skupini, ki trenutno ocenjuje grožnje, tudi pomoč psihologa, kajti njegova pomoč je zelo koristna. Mi imamo dolgoletne izkušnje pri varovanju policistov, ki so ogroženi, lahko rečem, da je v povprečju približno 60 policistov vsako leto, v zadnjih treh letih skoraj 180, in na podlagi teh izkušenj, ki jih imamo pri tem varovanju, smo to prelili v uredbo z namenom varovanja vseh uradnih oseb, ki bi se jim lahko nekdo poskušal maščevati zaradi uradnega opravila. Država je dolžna, da jih zaščiti.

Morda v enem stavku še vaša varnostna ocena. Vemo, sojenje Kavaškemu klanu, potem umor Zovka, nekaj aretacij v Bosni, potem tudi v Sloveniji. Kakšna je generalno gledano glede na mafijske skupine oziroma klane, ki med seboj tekmujejo, se tudi konec koncev ubijajo, varnostna ogroženost?
Slovenija še zmeraj spada med najvarnejše države v Evropi, to dokazujemo tudi s statističnimi kazalniki. Lahko pojasnim, da je preiskanost kaznivih dejanj za leto 2024 rekordna, 51,4 odstotka, lani smo prvič prebili mejo 51, to je tudi v bistvu v desetletnem povprečju, v katerem smo imeli slabih 50, v 20-letnem pa dobrih 49, se pravi, je dober kazalnik. Če se pogovarjamo o posameznih kaznivih dejanjih zoper življenje in telo, v tem primeru umorih ... Da, dejansko se je izvršil umor konec novembra, vendar smo v šestih dneh prijeli prve tri storilce, v nadaljevanju postopka v BiH-u v bistvu opravili hišne preiskave pri petih in pa v tem tednu še štiri, zoper katere je bilo odrejeno sodno pridržanje, za tri pa pripor. Preiskava se nadaljuje. Kazniva dejanja zoper življenje in telo – v zadnjih petih letih lahko rečem, da jih je bilo 134, od tega so samo štiri nepreiskana, za vsako leto eno, ampak intenzivno preiskave še vedno potekajo. Tako da lahko rečem, da je zagotavljanje varnosti, predvsem življenja, naša največja prioriteta.

Sorodna novica "Čudno je, da so štirje policisti, ki so najbrž upravljali vodni top, edini krivci"

Nepravnomočne sodbe za štiri policiste, ki so varovali proteste. Vemo, bilo je kar nekaj nasilja in solzivec. Kaj pravite kot vršilec dolžnosti generalnega direktorja? Ljudje, javnost, tudi strokovna, se sprašuje, kje so višji nivoji. Zakaj je govor samo o policistih, ki so izvajali stvari, ki jim jih je nekdo naročil oziroma je to zahteval od njih?
Dejansko se lahko to opravilo izvaja samo na ukaz neposredno nadrejenega pod pogojem, da štab – v tem primeru generalni direktor, direktor policijske uprave ali oseba, ki jo pooblasti – izda ukaz za uporabo prisilnih sredstev zoper množico. S postopkom, ki so ga dobili ti policisti, se niso strinjali, vložili so ugovor, prav tako so v skladu z zakonodajo zaprosili za pravno pomoč, trem je bila pravna pomoč že odobrena, za enega postopek še poteka. Moram pojasniti, da se mora policist o uporabi prisilnih sredstev tudi zoper množico odločati hipoma, glede na okoliščine, ki jih je videl, in pravilno je, da jim damo možnost, da bodo to pojasnili v rednem postopku, ko bodo vsi dokazi, ne pa v skrajšanem postopku, kot je kaznovalni nalog.