Pred 81 leti se je po vojaških gverilskih uspehih preganjan in na smrt obsojen Cankarjev bataljon ustavil v Dražgošah ter se uprl mnogo številčnejšim nemškim vojakom. Partizani so zdržali tri dni, od 9. do 11. januarja 1942, nato so se z delom domačinov umaknili na Jelovico. "Pogumen odpor šibkih je vlil novega upanja v borbi za svobodo, ne le na Slovenskem, temveč tudi širše po Evropi," je dejal Sajovic.

Takrat pa se je začela tragedija, ko so Nemci iz maščevanja pobili domačine. Ta tragedija še danes, kot je poudaril poslanec, po nepotrebnem politično deli slovensko družbo in odpira razmislek, ali je bil odpor pameten, potreben, smiseln in racionalen. "Kadar je obstoj naroda ogrožen, je odpor z vsemi sredstvi nujen. Brez upora in odpora bi danes tu govorili nemško. Brez upora, odpora in žrtev v vojni za Slovenijo najbrž ne bi imeli svoje države," je poudaril in dodal, da so Dražgoše danes postale verjetno edini kraj na svetu, kjer se krivdo za zločine okupatorjev nalaga napadenim branilcem. Ob tem je opozoril, da je krivec za veliko dražgoško zmago upora in tragedijo domačinov en sam, in sicer velikonemški nacifašizem.

"Dejstvo, da se napadeno državo in narod vedno brani z vsemi sredstvi in močmi, je treba prenesti na naše potomce," je dejal Sajovic, ki že več kot 20 let hodi v Dražgoše, ker da je to potrebno za ohranitev spomina, ponosa in samoohranitvene moči slovenskega naroda.

Glede slovenske sprave meni, da so se mrtvi med sabo spravili že davno. Vsi si zaslužijo sočutje, ime, pokop in grob, je navedel in nadaljeval, da se nam, daleč po vojni rojenim, spraviti ni treba, saj nikomur nismo ničesar storili. "Je pa naša naloga, da vztrajamo pri stališču, da za kolaboracijo s fašizmom in nacizmom opravičila ni," je poudaril.

Ocenil je, da je čas, da se rane in bolečine vseh zacelijo, da se povečajo ustvarjalnost, strpnost in enotnost, ki je temelj narodovih uspehov, ter da se tako pripravimo na izzive prihodnosti, ki jih je veliko. "Čaka nas huda borba za sanacijo zdravstvenega, pa tudi pokojninskega in davčnega ter socialnega sistema," je opozoril.

Sajovicu so prisluhnili zbrani na spominski slovesnosti, ki jih je bilo v današnjem slabem vremenu sicer manj kot v letih pred epidemijo covida-19. Veliko se jih je tudi letos v Dražgoše, kamor je prispelo tudi približno 20 avtobusov, odpravilo peš. Z različnih izhodišč so planinska društva v sodelovanju z veteranskimi organizacijami pripravila krajše in daljše pohode. Udeleženci 44. pohoda Po poti Cankarjevega bataljona v Dražgoše ter 24. pohoda Železniki–Ratitovec–Jelovica–Dražgoše so se na pot odpravili že ponoči.

Predsednica položila venec

Slovesnosti so se med drugim udeležili predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, predsednik državnega sveta Marko Lotrič, ministra za kulturo in delo Asta Vrečko in Luka Mesec ter prvi slovenski predsednik Milan Kučan in aktualna predsednica Nataša Pirc Musar, ki je k spomeniku padlim partizanom in pobitim Dražgošanom položila tudi venec. Enako so storili še predstavniki Krajevne skupnosti Dražgoše - Rudno, Mestne občine Ljubljana, borčevskih združenj in političnih strank.

Dražgoše, kjer je umrlo devet partizanov in 41 domačinov, se umeščajo v skupino krajev v Evropi, ki so doživeli podobno tragično usodo. To so češke Lidice, italijanski Marzabotto, hrvaška Lipa in francoski Oradour sur Glane. Delegaciji zadnjih dveh sta se udeležili tudi današnje slovesnosti.

"Vsi z ohranjanjem spomina na trpljenje in velike žrtve poudarjamo pomen ohranitve miru, svobode, suverenosti in pravične družbe," so poudarili organizatorji že 66. spominske slovesnosti v Dražgošah, in sicer organizacijski komite za prireditve Po stezah partizanske Jelovice ter Združenje borcev za vrednote NOB Škofja Loka.