V soboto se je v Ljubljani s parado ponosa zaključil devetdnevni festival Parada ponosa. Po navedbah organizatorjev se je povorke udeležilo več kot 3500 oseb, aktivnosti v sklopu celotnega festivala pa je skupno obiskalo skoraj 5000 oseb.
"Žal pa je letošnja parada in vse osebe, ki smo se je udeležile, bila tarča groženj, sovražnega govora, zastrašujočega nasilja in napadov. Tarča nasilja so bile tudi druge LGBTIQ+ organizacije, prostori in lokal Pritličje," je v izjavi za javnost, ki jo je pripravilo več društev in organizacij, opozorila predsednica društva Parada ponosa Simona Muršec.
"Homofobi so se izživljali nad mavričnimi zastavami, ki so jih najprej ukradli lastnicam in lastnikom, jih nato zažigali in objavljali posnetke na družbenih omrežjih. Udeleženke kulturno-političnega programa paradnega dne so na Kongresnem trgu obmetavali z jajci. Storilec se je posnel in prenašal svoj 'zmagovalni' video na družbenem omrežju, medtem ko so mu njegovi podporniki ploskali in pisali o različnih načinih, kako bi nas pobili," je opisala sobotno dogajanje.
LGBTIQ+ in podporne organizacije so po njenih besedah v zadnjih dneh prejele številna pričevanja in prijave nasilja nad LGBTIQ+- osebami, ki so se dogajala pred, med in po paradi ponosa. "Najhuje v tej situaciji je, da so napadene, vandalizirane in zastraševane osebe v veliko teh primerov poklicale policijo oziroma so se nahajale le nekaj metrov od policije, ki pa ni naredila ničesar. Ne samo, da policija v teh primerih ni zaščitila napadenih oseb, ni preganjala storilcev, ni jih pridržala, ni jih popisala. LGBTIQ+, ki so se obrnile na policijo, pričajo o istem vzorcu – policija je bila nepodporna, odvračala jih je od prijav in jim zatrjevala, da tako pač je, da bo danes tega pač veliko in da ne morejo nič, da naj se osebe, ki so doživele nasilje, s tem sprijaznijo," je dejala Muršec. Ob tem je dejala, da dogajanja "za zdaj, razen redkih izjem, ni sistematično obsodil še skoraj nihče iz političnega vrha".
Inštitut 8. marec je sicer že v soboto, ko je v Ljubljani potekala Parada ponosa, na spletu objavil, da je po paradi majhna skupina ljudi izvajala nasilje. "Po mestu gorijo mavrične zastave. Dobivamo sporočila o napadih na LGBT-osebe," so zapisali. Po pričevanjih organizatorja je med drugim na Bavarskem dvoru manjša skupina pretepla mlajšega človeka, ki je bil ogrnjen v mavrično zastavo. Poleg tega so v petek vandali razbili okno ljubljanskega lokala Pritličje, ki je bilo zastrto z mavrično zastavo.
Policija očitke zavrača
Dodali so, da o vseh okoliščinah dogodka poteka intenzivna preiskava. "Intenzivno zbiramo obvestila tudi o sumu kaznivega dejanja tatvine, kjer osumljenec še ni znan, ter kršitvi javnega reda in miru in kršitvi po Zakonu o zasebnem varovanju," so dodali in poudarili, da ima policija ničelno toleranco do vsakršnih kaznivih dejanj, še posebej, ko gre za sume kaznivih dejanj javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
"Kolikor je znano do sedaj, je šlo za posamične dogodke pred začetkom samega shoda in med shodom, ki jih vnaprej ni bilo mogoče predvideti," so sporočili in dodali, da je policija sicer zaznala posameznike, ki so izražali nasprotna mnenja, neposredno pa kršitev policisti niso zaznali. Ob tem so poudarili, da je za red na dogodku odgovoren organizator in na večjih shodih ni mogoče zagotoviti absolutne varnosti.
"Ne drži, da policija ni ukrepala ob naznanjenih kaznivih ravnanjih in nikogar ne odvračamo od prijav, temveč nasprotno pozivamo vse, ki bi imeli kakršnekoli informacije o dogodkih ali kaznivih dejanjih, da o tem obvestijo policijo," so poudarili.
Kritike na medle odzive političnega vrha
Društvo Parada ponosa, Zavod Koroška Pride, Društvo informacijski center Legibitra, Amnesty International Slovenije, Društvo Dih – enakopravni pod mavrico, Zavod Moja mavrica, športno društvo Out in Slovenija, zavod Transakcija, Mladinski kulturni center Maribor, društvo Škuc ter društvo Kvartir so v javnem pismu k najostrejši obsodbi nasilja in ukrepanju pozvali vse pristojne institucije in politične odločevalce.
Premier Robert Golob se je na dogodke s sporočilom za javnost odzval v torek. "Tri dni smo čakale na ostro obsodbo homofobnega nasilja in sovraštva iz vaše strani. Po treh dneh pa dobile ohlapno izjavo, da moramo vložiti dodatne napore k spodbujanju strpnosti in zagotavljanju varnosti. Ali to sistematično nasilje nad manjšinsko in marginalizirano skupnostjo morda ni vaš problem?" je bila do premierjevega odziva kritična Simona Muršec.
V kabinetu predsednika vlade so se na opozorila odzvali z dopolnitvijo torkove Golobove izjave. "V vladi najostreje obsojamo fizične in verbalne napade na udeležence parade ter ustrahovanja, ki so jih bili deležni. Prepričani smo, da bodo pristojni organi ustrezno ukrepali," so zapisali.
V javnem pismu so društva, zavodi in institucije sicer izpostavili tudi notranjega ministra Boštjana Poklukarja. "Ne gre za male delikte ali neprijetna razgrajanja, je sistematično, organizirano nasilje iz sovraštva nad družbeno stigmatizirano skupino oseb, ki je napadena zaradi svoje spolne usmerjenosti, spolne identitete in spolnega izraza. Govorimo o diskriminaciji, zločinih iz sovraštva in sovražnem govoru," je dejala Muršec in opozorila, da se pojavljajo tudi hujskanja k poboju. "Policija mora aktivno preprečevati nasilje, dosledno preganjati storilce in nujno podpreti žrtve nasilja pri podajanju prijav. Ni dopustno, da policija ignorira klice, pozive in prijave, da odvrača napadene osebe od prijav," je poudarila.
Ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan v LGBTIQ+-skupnosti medtem sprašujejo, kako bo poskrbela, da bodo "tovrstni zločini preganjani, pravno obravnavani in ne pospravljeni v predale in ignorirani kot samo še ena nevšečnost". "Republika Slovenija je z ustavo zavezana k vrednotam demokracije, enakopravnosti in človekovim pravicam, zato pričakujemo, da se voditelji, voditeljice in pristojne institucije odzovejo in zagotovijo varno in vključujoče okolje za vse, tudi LGBTIQ+-skupnost. Pozivamo k jasni obsodbi nasilja in k sodelovanju institucij in politike v boju proti vsem oblikam nasilja in diskriminacije LGBTIQ+-oseb," pozivajo v sporočilu za javnost.
Ob tem so se za hiter in jasen odziv zahvalili predsednici republike Nataši Pirc Musar, ki je nasilje obsodila že med sobotnim govorom na paradnem odru, ter predsednici DZ-ja Urški Klakočar Zupančič, ki je prav tako obsodila nasilje. "Pričakujemo, da bo to zgled celotni vladi in vsem pristojnim institucijam," je dejala Simona Muršec.
Pravna mreža bo vse primere preučila z odvetniki
Da je nujno preprečevati in sankcionirati vse oblike izražanja, ki širijo, promovirajo ali opravičujejo sovraštvo, je v izjavi za javnost opozorila tudi Katarina Brvar Strnad iz Pravne mreže za varstvo demokracije. "Sovražni govor je zloraba pravice do svobode izražanja. Kazniva dejanja, izvršena zaradi določene osebne okoliščine žrtve – denimo njene spolne usmerjenosti, spolne identitete ali spolnega izraza –, pa je dvakratno zavržno dejanje," je poudarila.
Napovedala je, da bodo v Pravni mreži skupaj z odvetniki s področja kazenskega in prekrškovnega prava preučili vse prepoznane primere sovražnih dejanj, povezanih s Parado ponosa in širše, ter uporabili pravna sredstva zoper njihove povzročitelje. Pristojne institucije je ob tem pozvala, naj same opravijo delo in poslanstvo, za katero so ustanovljene. Vse, ki so bili žrtve nasilja ali priča nasilnim dogodkom, je ob tem pozvala, naj Pravni mreži posredujejo informacije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje