Predsednik komisije DS-a za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič je poudaril, da je škoda zaradi divjadi že dlje časa pereča tema, saj je komisija že večkrat poudarila, da je treba prenoviti zakon o divjadi in lovstvu, a se za zdaj ni še nič spremenilo.

Trenutna zakonodajna ureditev na področju divjadi in lovstva ter poplačilo škod po divjadi ne odgovarjata več ustrezno na izzive, je dejal predsednik DS-a Marko Lotrič. "Populacija jelenjadi se je glede na letni odvzem v desetih letih podvojila in razširila na območje, kjer je prej ni bilo," je dejal in izrazil prepričanje, da zgolj ustrezno gospodarjenje z divjadjo lahko zagotavlja sožitje človeka z naravo.

"Gospodarjenje s prostoživečimi živalmi je zelo kompleksno vprašanje, za nas lovce je to strokovno etično vprašanje, za kmetovalce eksistenčno, za državo pa politično," je povedal predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca. Slovenski sistem upravljanja divjadi "ni idealen, je pa boljši kot v drugih evropskih državah", je menil.

Škodo ureja zakon o divjadi in lovstvu

Urška Srnec z direktorata za gozdarstvo in lovstvo na kmetijskem ministrstvu je povedala, da škodo ureja zakon o divjadi in lovstvu. Pojasnila je, da obstajajo razlike med škodo v lovišču ali lovišču s posebnim namenom ter na nelovnih površinah. V primeru prvih za škodo odgovarjajo upravljavci lovišča ali upravljavci lovišča s posebnim namenom, to so lovske družine, v primeru drugih pa za škodo odgovarja država.

Poudarila je, da je zelo pomembno, da oškodovanec v predpisanih treh dneh pisno prijavi škodo, mora pa, kot je dejala, dober gospodar narediti vse, da škodo prepreči. Ministrstvo škodo praviloma izplača v enem do dveh mesecih. "Daljši roki za izplačilo so izjema," je poudarila. Škoda po divjadi, ki jo je povrnilo kmetijsko ministrstvo, je lani znašala nekaj več kot 613.000 evrov.

Na kmetijskem ministrstvu po njenih besedah pripravljajo prevetritev zakonodaje s področja upravljanja divjadi, ki med drugim predvideva spletno prijavo škode in določa 30-dnevni rok za izplačilo škode.

Kovšca: "Divjad ne bo izginila, kmet ne bo izginil, lovci ne bodo izginili, zato je treba najti skupno rešitev,"

Lovci po Kovščevih besedah podpirajo spremembe, vendar je glavno vprašanje, kako preprečiti škodo, saj jih lovske družine ob povečanju škodnih dogodkov ne bodo več mogle izplačevati. Po letu 2025 se bo tudi izteklo prehodno obdobje, ko bodo škodo zaradi šakala začele kriti lovske družine, in ne več država.

Na pomen prijave škode je opozoril tudi Matija Stergar z Zavoda za gozdove Slovenije. "Potrebujemo čim boljše podatke, ker so ti kazalnik sociološke nosilne zmogljivosti okolja, nakazujejo pa tudi, kakšna je dinamika populacij tistih vrst, ki povzročajo največ škod, to sta zlasti jelenjad in divji prašič," je dejal.

Skrbnosti gospodarjenja se je dotaknil tudi Miran Daković iz Lovske zveze Slovenije. "Pristop k reševanju škod mora biti objektiven, nepristranski in profesionalen. Zelo pomembna sta strpna komunikacija in hitro reševanje zahtevkov," je bil jasen.

Kot je poudaril, gozd še nikoli ni bil tako obljuden, kot je zdaj, nadzora pa praktično ni. Po njegovem mnenju bi bilo treba ustanoviti širši sklad, ki bi upošteval tudi druge vire financiranja, in ne samo lovskega sklada. Med najbolj prizadetimi območji je omenil gorenjsko, pomursko, primorsko in kraško regijo.

Andrej Andoljšek s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je dejal, da je glavna skrb kmeta obdelovanje kmetijskih površin, zato lastniki zemljišč ne morejo nositi bremena škod, izgubljen pridelek pa je težko nadomestiti.