Krajani Hotize so ogorčeni zaradi odprtja prehoda in razočarani nad ignoranco oblasti, saj se, kot so poudarili, prebivalci na slovenskem in hrvaškem bregu Mure strinjajo, da bi moral biti novi prehod ob Muri.

Hrvati sami gradijo most
Lokalni predstavniki obeh strani so se tudi dogovorili, da bosta most čez reko državi gradili skupaj. Zdaj ga gradijo Hrvati in bo končan poleti. Hotižani so napovedali, da bodo o problematiki na njihovem območju vlado obvestili s posebnim pismom.

Prebivalci Hotize in okolice so prejšnji teden na srečanju z ministrom za zunanje zadeve Dimitrijem Ruplom zahtevali, naj prehoda ne odprejo, pač pa se s hrvaško stranjo še naprej pogajajo o mestu prehoda in obmejnem režimu na tem območju. Poudarjajo, da je Mura naravna meja med državama, čeprav je reka v preteklosti večkrat spreminjala potek struge.

Prehod v nasprotju z interesi lokalne skupnosti
Domačini so ministra opozorili, da se z odprtjem prehoda ne strinjajo, saj je bil zgrajen v nasprotju z interesi lokalne skupnosti, in to ne samo slovenske, pač pa tudi hrvaške.

Hotižani so jezni, ker naj bi Hrvaška upoštevala interese lokalnega prebivalstva, Slovenija pa ne. Dokaz za to naj bi bil zaselek Mirišče, v katerem živijo izključno Slovenci, a je še vedno formalno na hrvaškem katastrskem območju.

Za zgraditev mejnega prehoda se je dogovorila stalna mešana komisija po sporazumu Sops junija 2002. Strani sta se dogovorili, da hrvaška stran v celoti zgradi in financira gradnjo tega prehoda. Prehod je sicer odprt vsak dan med 6. in 22. uro.