Na 10. zasedanju mešane komisije za izvajanje sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško, ki je bilo v kraju Vivodina na Hrvaškem, so pojasnili, da prehoda Starod-Velemune in Logatec-Klenovec Humski zaradi prometa, ki poteka preko njiju, nista na prednostnem mestu.

Predsednica hrvaškega dela mešane komisije Olga Kresović Rogulja in njen slovenski kolega Vojko Kozma sta povedala, da je 12 maloobmejnih prehodov že odprtih, trije že delajo kot meddržavni prehodi, še deset jih bodo odprli letos, omenjena dva pa prihodnje leto.

Od skupnega števila mejnih prehodov so štirje mejni prehodi skupni, od katerih bo dva gradila Slovenija, dva pa Hrvaška. Gre za prehoda Hotiza-Sveti Martin in Radovica-Kašt, ki ju bo gradila Hrvaška, ter prehoda Nova vas ob Sotli-Draše in Rakitovec-Slunj, ki ju bo gradila Slovenija.

Mešana komisija se je dogovorila o mikrolokaciji prehoda Hotiza-Sveti Martin, na katerem bo objekt gradila Hrvaška. Kot je povedala Kresovič-Rogulja, bo Hrvaška pri tem prehodu gradila tudi nov most na Muri. Do izgradnje novega mostu pa bo promet potekal prek začasnega. Za lokacijo ostalih treh prehodov se je mešana komisija dogovorila julija.

Mešana komisija se je danes dogovorila tudi za podaljšanje delovnega časa za prehode Žuniči-Prilišče, Sodevci-Blaževci ter Krasinec-Pravutina. Ti bodo sedaj delovali dlje, in sicer od 5. ure do 20.30.

Glede spornega prehoda Brezovica pri Metliki, ki ga je Slovenija nedavno začela graditi, pa je Kresović Rogulja povedala, da je slovenska stran na prejšnjem zasedanju mešane komisije Hrvaško obvestila, da bo ta prehod gradila sama, čeprav Sops predvideva, da naj bo to skupni projekt oziroma skupni mejni prehod.

Kot je povedala Kresović Rogulja, tu strani nista našli skupne rešitve. Hrvaški se na tem območju gospodarsko ni izplačalo graditi lastnega prehoda. Slovenija bo tako sama dokončala svoj del prehoda, Hrvaška pa se za zdaj ne bo lotila gradnje svojega dela, je še pojasnila.

Kuzma pa je na novinarski konferenci po zasedanju povedal, da je prišlo do manjših zastojev pri izgradnji skupnih turističnih con na maloobmejnem območju, ki jih predvideva Sops. Zato se bo mešana komisija na prihodnjem zasedanju, ki bo predvidoma novembra v Sloveniji, posebej ukvarjala s tem vprašanjem, da bi skupna turistična območja vendarle razglasili, je povedal Kuzma.

Po besedah Kresović Rogulje je potrebno območje turistične cone na terenu jasno določiti, da bi lahko komisija tako cono lahko odobrila.

Na hrvaški strani niso dovolj jasno doumeli, da bo meja na območju turistične cone odprta, da pa bo kljub temu še naprej pod nadzorom. Zato je potrebno točneje določiti, kaj vse vsebuje turistična cona in do kje so njene meje na terenu, je povedala Kresović Rogulja. Pri tem je dodala, da je Slovenija v pripravah na vzpostavitev turističnih con šla dlje, saj ima v svojem proračunu za to že predvidena sredstva. Hrvaška stran bo poskušala dohiteti ta tempo in si sredstva za turistične cone priskrbeti iz programa CARDS.

Kresović Rogulja je na konferenci navedla tudi podatek, da je Slovenija do 1. oktobra izdala 13.769 maloobmejnih prepustnic in 3.713 kmetijskih vložkov. Hrvaška pa je do 1. septembra izdala 6.220 prepustnic, od tega 1.331 kmetijskih prepustnic.