Glede upokojitvene starosti so v dokumentu, ki so ga neuradno pridobili na Radiu Slovenija, predstavljeni trije scenariji. Po prvi varianti se upokojitvena starost ohrani pri 60 oziroma 65 letih, odmerni odstotki pa pri 63,5.

Druga možnost, ki jo predlaga ministrstvo, je zvišanje upokojitvene starosti s 60 na 62 let in s 65 na 67 let za tiste, ki v tej starosti nimajo dopolnjenih 40 let delovne dobe, hkrati pa se zvišajo odmerni odstotki na 68. Ob tem ministrstvo poudarja, da bi se starostna meja začela zviševati šele z letom 2028, po tri mesece na leto, vse do leta 2035.

Tretji scenarij, ki ga predlaga ministrstvo, vsebuje zvišanje upokojitvene starosti s 60 na 65 let na podlagi pričakovane življenjske dobe.

Sorodna novica Kaj prinašajo izhodišča za novo pokojninsko reformo?

Zadnje poglavje 50-stranskega dokumenta je namenjeno prikazu mogočih ukrepov – kjer sta med podaljšanjem referenčnega obdobja za izračun pokojnine navedeni dve možnosti. Če bi se socialni partnerji dogovorili za podaljšanje s 24 na 40 let, potem bi se izločilo pet najslabših let – tudi tu bi šlo za prehodna obdobja vse do leta 2043. Druga možnost je razmislek o podaljšanju s 24 na 30 najboljših let z izločitvijo treh slabših let.

Glede vzdržnosti pokojninske blagajne se v gradivu omenjata višja obremenitev drugih razpoložljivih virov dohodkov posameznika in dolžnost plačila prispevkov od premoženja. Ministrstvo v dokumentu predlaga izenačitev prispevnih stopenj, delodajalci in delojemalci bi plačevali po 13 odstotkov. Prispevna stopnja bi se zviševala po odstotek na leto, začenši z letom 2026. Leta 2031 bi se začel poviševati skupni prispevek delavcev in delodajalcev.