V ponedeljek bosta pred poslance med drugimi stopila Klemen Boštjančič, ki bi v zaostrenih razmerah prevzel skrb za državne finance, in Tanja Fajon, kandidatka za zunanjo ministrico. V torek pa še šest kandidatov, tudi Danijel Bešič Loredan, ki naj bi zagrizel v številne izzive zdravstva. Že v sredo naj bi nato parlament glasoval o imenovanju 15. vlade, ki jo bo vodil Robert Golob.
Iz dosedanjih nastopov Tanje Fajon in tudi iz koalicijske pogodbe je jasno, da se bo Slovenija odmaknila od Višegrajske skupine, še naprej se bo zavzemala za vstop Zahodnega Balkana v Unijo, pri urejanju odnosov s Hrvaško pa vztrajala pri arbitražnem sporazumu. Kakšno obdobje se v slovenski zunanji politiki začenja s Tanjo Fajon?
Slovenska zunanja politika se je v zadnjih dveh letih močno naslonila na sosednjo Madžarsko, ki v Bruslju zaradi vse bolj očitnega avtokratskega premierja Viktorja Orbana ne uživa dobrega ugleda. Toda tudi kritiki tega povezovanja odhajajoči vladi priznavajo, da je imela jasno izdelane prioritete, pa tudi če so stale na napačnih temeljih.
"Bila je veliko bolj aktivna, pustimo zdaj način, kako je to izvajala, oz. ne moremo ga pustiti, ker je bil destruktiven za vrednostni sistem države, ampak če kaj, tega nikakor ne moremo očitati prejšnji vladi, ki je bila zelo aktivna," je povedala Ana Bojinović Fenko s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.
"Upam, da se bodo ti odnosi nadaljevali, to je vendarle za nas izredno pomemben svet, za naše gospodarstvo, za Koper, za naš turizem, za investicije, ki prihajajo iz tega okolja, in v zadnjih dveh letih vidim to okrepljeno sodelovanje. Upam, da se bo to nadaljevalo, res pa ne pričakujem ne vem kakšnega prijateljstva z Orbanom," je o nadaljnjem slovenskem sodelovanju s srednjo Evropo povedal upokojeni diplomat Božo Cerar.
Je Janševa vlada popuščala Hrvaški?
Ko gre za uresničevanje arbitražnega sporazuma, naj bi potekala tiha diplomacija, ki pa očitno še ni obrodila konkretnih sadov. Kritiki Janševe vlade ob tem poudarjajo, da je vlada pravzaprav Hrvaški popuščala. "Sam mislim, da to ni dobra strategija, zato ker to nakazuje Hrvaški, da ta cilj za nas postaja manj pomemben ali celo irelevanten in ga res lahko odložimo v nedogled," je povedala Bojinović Fenko.
Bodoča zunanja ministrica je že napovedala večjo aktivnost v smeri implementacije arbitražnega sporazuma, v njenih besedah je bilo morda celo razumeti, da bi se lahko zaostrilo vstopanje Hrvaške v schengenski prostor.
"Sam bi svetoval tukaj previdnost. Vendarle je v slovenskem interesu, da je Hrvaška čim prej v schengenu, da se ta meja premakne na vzhod, in s tem boste ustregli 10 ali 100 tisoč Slovencem, ki zaradi počitniških hiš, počitnic, dela hodijo čez mejo in preklinjajo te kolone, ki se tam pojavljajo," je še povedal Cerar.
Dokončna rešitev odprtih vprašanj s Hrvaško je pomembna tudi zaradi Zahodnega Balkana, ki na pragu Evropske unije ostaja v nezavidljivem položaju. Slovenija bi lahko uporabljala strategijo kritike, ki je v mednarodnih odnosih lahko uspešno uporabljajo tudi majhne države, a le, če so same zgled.
"Tako si kritike Janševa vlada ni mogla privoščiti, kajti sama je bila popolnoma nezgledna na tem področju, pa ne govorim samo o demokraciji, vladavini prava, odnosih do medijev in drugih standardih evropske integracije, ampak predvsem s svojo vlogo v non-paperju in etnonacionalističnih idejah regije, tako da tu smo zapravili kredibilnost," je bila kritična Bojinović Fenko.
Pred zunanjim ministrstvom, ki naj bi se preimenovalo v ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, je torej precej dela, najprej pa bo treba veliko truda vložiti v izgubljen ugled.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje