Ljubljanskega škofa Antona Vovka so 20. januarja 1952 neznanci pričakali na železniški postaji v Bršljinu v Novem mestu, kamor je prispel z vlakom, da bi v bližnjih Stopičah blagoslovil obnovljene cerkvene orgle. Polili so ga z bencinom in zažgali, pri čemer je Vovk utrpel hude opekline. Napad je preživel, a je posledice čutil vse življenje.

Napadalci uradno nikoli niso bili odkriti in kaznovani, a so v Katoliški cerkvi na Slovenskem prepričani, da so napad naročile takratne povojne komunistične oblasti, ki so bile sovražno razpoložene do Cerkve. "Iz poteka dogodkov in ohranjene arhivske dokumentacije Komunistične partije Slovenije je jasno razvidno, da je zažig organiziralo vodstvo partije v sodelovanju s takratno upravo državne varnosti. Neposredni udeleženci zažiga niso bili nikoli kaznovani, še več, oblast se jim je za njihovo dejanje v poznejših letih bogato oddolžila," so o dogodku ob obletnici zapisali na Slovenski škofovski konferenci. Ob obletnici zažiga bo ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore v ljubljanski stolnici nocoj daroval mašo za preganjane kristjane.

Vovk se je rodil leta 1900 v Vrbi na Gorenjskem, v isti sobi kot njegov prastric, pesnik France Prešeren. Po drugi svetovni vojni je prevzel vodenje ljubljanske škofije. Umrl je leta 1963 v Ljubljani. Leta 1999 so izdali škofijski odlok o začetku postopka njegove beatifikacije. Mnogi mu namreč pripisujejo svetniške lastnosti. Postopek je bil na škofijski ravni končan leta 2007, zadeva pa poslana v odločanje Svetemu sedežu.