Pri breznu pod Krenom v Kočevskem rogu so se s slovesnostjo in mašo spomnili žrtev pobojev po koncu druge svetovne vojne.

Osrednji govornik, iz Društva nove slovenske zaveze, je dejal, da je treba storiti vse, da se tisti, ki so storili zločine, osvobodijo svoje krivde, kar pa je mogoče le s priznanjem zločina.

Proslave v spomin na po drugi svetovni vojni pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja, se je udeležilo več tisoč ljudi, vlado pa sta zastopala Andrej Bajuk in France Cukjati.

Stanovnik je že pred slovesnostjo poudaril, da so povojni poboji zločin nad celotnim narodom, ne le nad posamezniki. Meni, da Kočevski rog v slovenski zavesti še nima prave vloge, saj bi pri tem morali "uvideti moralne energije, ki izhajajo iz 14 tisoč ljudi, ki so bili tam pobiti".

Prepričan je, da so se Slovenci, ki počivajo v Kočevskem rogu, uprli boljševizmu. Slovenski boljševiki in njihovi zavezniki naj bi bili po njegovem mnenju pod jurisdikcijo treh osnovnih zločinov, in sicer zločinov roper mir, vojnih zločinov in zločinov zoper človečnost.

Boljševiki zatrli katoličane, liberalce in komuniste
Bojševiki naj bi bili po mnenju Justina Stanovnika krivi treh velikih terorističnih dejanj nad slovenskim narodom. Tako so katoličane zatrli s pobijanjem domobrancev in z zapiranjem uglednih duhovnikov, liberalce so zatrli z Nagodetovim procesom, komuniste pa z Golim otokom. Revolucija je po njegovem mnenju pomenila izstop slovenskega naroda iz evropske civilizacije.

Predsednik ZZB-ja za vrednote NOB-ja Janez Stanovnik poboje obsoja in poudarja, da jih niso storili partizani, ampak takrat mednarodno priznana jugoslovanska vojska. Dodal je, da je so bili poboji dejanje državnega terorizma.

Med vojno umrlo 80 tisoč Slovencev
Med vojno naj bi po besedah vodje evidentiranja prikritih grobišč Mitje Ferenca umrlo okrog 80.000 Slovencev, po končani vojni pa 14.000. Poboji se niso mogli zgoditi brez vednosti takratnih jugoslovanskih političnih in vojaških voditeljev, je prepričan Ferenc.