V Sloveniji brez strehe nad glavo živi več kot tisoč ljudi, samo v Ljubljani okoli 600. Zima je zanje najbolj neprijazen letni čas, saj jim obleka in obutev, ki jo dobijo v zavetiščih, društvih in centrih pomoči velikokrat ne daje dovoljšnje zaščite za preživljanje dneva ali celo noči na prostem.
Vse postelje so zasedene
MMC se je zato pozanimal, kako je za brezdomce poskrbljeno v Ljubljani in Mariboru, kjer jih je tudi največ. Vodja ljubljanskega zavetišča za brezodmce Boris Kosec je za MMC povedal, da pri njih vsako noč prespi okoli 50 ljudi, približno polovica od teh pa jih pri njih tudi prebiva.
Bivalni del je sicer program, ločen od prenočišč, saj gre v prvem primeru za štiriindvajseturni program, prenočišče pa je odprto od osmih zvečer do osmih zjutraj, nato pa ga morajo brezdomci zapustiti. En topel obrok na dan brezdomcem zagotovi razdeljevalnica hrane, ki je odprta za vse, bivalni del prenočišča pa ima tudi čajno kuhinjo, kjer si brezdomci kuhajo sami.
V zavetišču so torej postelje zasedene do zadnje, v glavnem mestu pa ob tem obstaja še nekaj točk, kjer lahko brezdomci prenočijo. Sedem postelj ima zavetišče Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote, prespati je mogoče v Zavetišču Božjega usmiljenja - sester misijonark ljubezni in v zavetišče za brezdomne uživalce nedovoljenih drog v okviru društva Altra.
Medtem pa Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice ureja trajne nastanitve, saj lahko pod posebnimi pogoji brezdomne osebe za leto in pol živijo v petih stanovanjih, ki jih najema društvo. Trenutno v njih živi 14 oseb, je za MMC povedala Katja Bizjak.
V večini primerov je treba zjutraj oditi
A takšna topla zavetja so po večini odprta le ponoči, zjutraj pa jih morajo brezdomci zapustiti. Ob mrzlih dneh se jih tako kar nekaj zadržuje v dveh dnevnih centrih za brezdomce, ki jih vodita društvo Kralji ulice in Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote. Nekateri del dneva preživijo v knjižnicah in drugih podobnih ustanovah, nekateri, ki imajo to srečo, tudi pri prijateljih, a velik del dneva so po besedah Bizjakove parki in ulice za zdaj še vedno usoda brezdomnih.
"Dejstvo je, da je za brezdomne na voljo premalo ustreznih programov ali drugačnih rešitev, ki bi dajali možnost prenočevanja oziroma boljšega spopadanja s to družbeno problematiko."
Katja Bizjak, Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice
So pa tudi takšni, ki se kljub mrazu ne odločijo, da bi poiskali prenočišče v zavetiščih in tudi pozimi živijo svoj tempo, ki ga narekuje življenje brezdomca. Spijo pod mostom, pri prijateljih, kar nekaj jih prenoči v Rogu. Kosec ob tem pojasnjuje, da institucionalni način, ki vključuje določena pravila, pač ne ustreza vsem. A kljub temu bi po njegovih besedah glede na naraščanje števila brezdomcev V Ljubljani potrebovali vsaj še eno zavetišče.
V Mariboru poskrbijo za vse brezdomce
Boljše stanje na tem področju je v Mariboru, kjer je brezdomcev manj, zato uspejo vsem priskrbeti posteljo pod streho. Tamkajšnje zavetišče ima 24 postelj in v izrednih razmerah še dve pomožni postelji in vse so skozi vso leto tudi zasedene. Vodja zavetišča Ljubomir Gagič je za MMC povedal, da bi sicer potrebovali še nekaj postelj, a se je stiska z nastanitvami lani zmanjšala, saj je tudi Karitas odprl prostore za prenočevanje.
Prostori zavetišča so brezdomnim odprti 24 ur na dan, nudijo pa jim tudi tri obroke dnevno, urejene sanitarije, kopalnice, delovne akcije in dnevne projekte, tudi izobraževanja. Po Gagičevih besedah dobro sodelujejo z lokalno skupnostjo, ljudje jim nosijo oblačila, darujejo tudi pohištvo, hladilnik, štedilnik.
Hrano in oblačila nudita tudi Karitas in RK
V Ljubljani pa so bolje kot prenočišča dostopni vsaj topli obroki in oblačila. Kosilo nudi Zavetišče za brezdomce v razdeljevalnici hrane, zajtrk in večerjo ponuja Vincencijeva zveza dobrote, hladne prigrizke Kralji ulice, Rdeči križ, frančiškanska cerkev. Oblačila lahko dobijo pri Karitasu, Rdečem križu, pri Kraljih ulice ali Vincencijevi zvezi dobrote.
A vsem ne uspe dobiti primerne obutve za preživljanje dnevov v mrazu. Tako so nam v ambulanti za osebe brez zdravstvenega zavarovanja pojasnili, da zato predvsem tiste, ki so večino dneva ali tudi ponoči zunaj, bolijo noge. Hladno vreme brezdomcem torej povzroča tudi zdravstvene težave, čeprav v ambulanti pravijo, da trenutno nimajo povečanega obiska brezdomcev zaradi ozeblin.
Ob izjemno nizkih temperaturah bo prostor za vse
Če bi se temperature še spustile, kot so se drugod po Evropi, od koder pogosto poročajo o smrtnih žrtvah med brezdomci, pa bi se v Ljubljani aktivirala civilna zaščita, kot se je pred nekaj leti že zgodilo. Občina ima zasilne prostore na dveh lokacijah, pojasnjuje Kosec. Tudi župan Jankovič naj bi to že potrdil.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje