Sredstva črpamo iz evropskih skladov, krovnega proračuna in sklada za naložbe v zdravstvu.

Rok za pripombe na presojo najprimernejše lokacije je podaljšan do petka, dokončna odločitev, kje bo gorenjska bolnišnica, pa je v rokah vlade. Gradnjo naj bi začeli prihodnje leto, pravi v. d. direktorja urada za investicije Tomaž Pliberšek.

"V primeru, da se bomo začeli ukvarjati z investicijsko dokumentacijo, ne pa z vsemi zadevami, ki privedejo k cilju, to je gradnja bolnišnice," je za Radio Slovenija objasnil časovnico Pliberšek.

Predvidoma bi bila zgrajena v šestih letih.

Dolgotrajne gradnje, spreminjanje dokumentacij, ustavitve, vse to gradnjo podraži, pa tudi, zadnje čase gradimo drage objekte, pravi Pliberšek in dodaja, da "to pomeni ogromno stekla, mi smo se odločili, da bodo imele prihodnje stavbe predvsem vsebino. Dobre kadre, dobro opremo, dobro okolje za zaposlene in paciente".

Izvajajo skrbni pregled projektov, pove primer celjske bolnišnice, kjer so prešli iz rumene na klasično rdečo knjigo.

"Izvedli bomo projekt za izvedbo del, kjer so točno predpisane aktivnosti in bodo točno napisane kalkulativne vsote cen. Tako je zelo težko kasneje sprejemati podražitve," pravi

Ali projektom grozi morebitna izguba evropskih sredstev?

Ob zastojih projektov pa skrbi morebitna izguba evropskih sredstev, za katere Pliberšek trdi, da ne bodo izgubljena. "Zagotavljamo lahko samo eno stvar, da sredstva ne bodo izgubljena, kvečjemu bodo preusmerjena in zamenjana s sredstvi integrale."

Že zdaj pa je znano, da 2 milijardi, kar naj bi po zakonu o investicijah porabili do leta 2031, ne bosta dovolj, vrednost načrtovanih gradenj že zdaj presega 3 milijarde.