Hidroelektrarna Formin je bila zgrajena leta 1978. Čeprav je najmlajša izmed hidroelektrarn na slovenskem delu Drave, je hkrati edina, ki še ni bila v celoti obnovljena. Obnova je zato po besedah vodje projekta obnove Aleša Kirbiša nujna, saj bo zagotovila zanesljivo in varno obratovanje za nadaljnjih vsaj 40 let.

Načrtovana obnova bo obsegala gradbena dela na dovodnem kanalu elektrarne s ciljem povečanja varnosti in tesnosti kanala ter zamenjavo primarne in sekundarne opreme na sami elektrarni, je na četrtkovi predstavitvi načrtov v Markovcih povedal Kirbiš. Gradbena dela se bodo po njegovih besedah začela predvidoma spomladi 2026 z zaprtjem jezu Markovci in sanacijo dovodnega kanala, še istega leta pa naj bi stekla tudi dela na elektrarni. Znova naj bi hidroelektrarna Formin začela obratovati v letu 2027.

Investicija je trenutno po besedah generalnega direktorja Dravskih elektrarn Maribor (DEM) Damjana Semeta ocenjena na okoli 150 milijonov evrov. Z obnovo bodo lahko na tej elektrarni letno proizvodnjo električne energije povečali za približno 40 GWh.

V načrtu tudi postavitev sončnih elektrarn na brežinah kanalov

Sočasno nameravajo v DEM-jo izvesti postavitev sončnih elektrarn na brežinah dovodnih in odvodnih kanalov hidroelektrarn Zlatoličje in Formin, kjer je investicija po besedah vodje projekta Gregorja Šefa ocenjena na okoli 37 milijonov evrov.

Sorodna novica Sončna elektrarna Zlatoličje prehaja v redno obratovanje

Lani so že zgradili in predali v obratovanje prvi segment sončne elektrarne v Zlatoličju, ki ima moč 2,5 MWp in letno proizvodnjo 3000 MWh. V prihodnjih letih naj bi postavili še druge segmente, ki imajo skupno dolžino dobrih 14 kilometrov, moč dobrih 30 MWp in letno proizvodnjo okoli 37.000 MWh električne energije, kar zadošča letni porabi približno 9000 gospodinjstev. Po besedah Šefa gre za trenutno največjo sončno elektrarno v Sloveniji.

"V DEM-u po eni strani skrbimo za varno in zanesljivo obratovanje obstoječih proizvodnih enot, po drugi strani pa skladno s poslanstvom in zavezami iščemo možnosti izgradnje novih objektov, ki bodo proizvajali električno energijo iz razpoložljivih obnovljivih virov. Če želimo zagotoviti energetsko neodvisnost sedanji in prihodnjim generacijam, moramo storiti vse, da nove objekte, seveda ob upoštevanju in varovanju narave in okolja, čim prej postavimo," je povedal Seme, ob tem pa opozoril, da so uradni postopki na tem področju zelo dolgi.

Trajnostno upravljanje usedlin Ptujskega jezera

Z zajezitvijo reke se v njej kopičijo usedline, s čimer se zmanjšuje koristna prostornina zadrževalnika za pridobivanje električne energije in druge rabe. Ptujsko jezero, ki je največji umetni zadrževalnik v Sloveniji, ni izjema, zato morajo usedline tudi tam odstranjevati. DEM je v preteklih letih pristopil k iskanju rešitev koristne porabe teh usedlin. V sklopu projekta Ready4Use so raziskali možnosti njihove uporabe v opečnih izdelkih in geopolimerih.

V sklopu projekta LIFE IP RESTART pa izvajajo eno izmed šestih pilotnih akcij, ki zajema uporabo usedlin iz Ptujskega jezera kot gradbeni kompozit za izgradnjo visokovodnih nasipov. Ker je treba usedline po odstranitvi iz vodnega telesa najprej osušiti, je predvidena odlagalna površina ob brežini Ptujskega jezera na meji med občinama Ptuj in Markovci.

Projektna dokumentacija in pridobivanje dovoljenj za površino in dostop do površine sta v izdelavi in bosta predvidoma končana do konca letošnjega leta.