Kot so ugotovili v sindikatu, je predstavnik odbora Združenja za tisk in medije pri Gospodarski zbornice Slovenije (GZS) Jožko Čuk vse stavkovne zahteve zavrnil, čeprav je sindikat omilil svoje zahteve. Iz sindikata so zato sporočili, da možnosti za preklic stavke ni več, zato je ta dokončna.

Za sodelovanje v stavki se je odločila večina večjih slovenskih medijskih hiš. Tako bodo stavkali uredniki in novinarji RTV Slovenija, časnikov Delo, Dnevnik, Večer, Slovenske novice, Primorske novice ter uredništvo Slovenske tiskovne agencije. Ne bodo pa stavkali pri časniku Finance in komercialni televiziji POP TV.

Čuk poziva k preklicu stavke
Z delodajalske strani se je popoldne oglasil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk, ki je v odprtem pismu stavkovni odbor Sindikata novinarjev Slovenije pozval k preklicu stavke. Sam namreč meni, da je Združenje za tisk in medije včeraj, ko je ustanovilo pogajalsko skupino, tej podelilo pooblastila tudi za pogajanja o novi poklicni kolektivni pogodbi za novinarje. V uradnem odgovoru na to pismo je predsednik novinarskega sindikata Iztok Jurančič pogajanja o novi kolektivni pogodbi zavrnil, saj veljavna kolektivna pogodba za novinarje že obstaja. Pristanek na pogajanja o novi kolektivni pogodbi pa za novinarski sindikat ni sprejemljiv, saj "bi bil to prvi primer v zgodovini, ko se je sindikat sam odpovedal veljavni kolektivni pogodbi".


Zakaj stavka?
Sinidkat novinarjev Slovenije se želi pogajati o prenovi kolektivne pogodbe za poklicne novinarje. Predvsem zato, ker kolektivna pogodba velja, sindikat novinarjev jo želi le nadgraditi in tako vsem novinarjem zagotoviti pravno in socialno varnost.

Podpredsednik Sindikata novinarjev Slovenije Rajko Gerič meni, da "delodajalci na drugi strani tak pogovor zavračajo, namreč zavračajo veljavnost te kolektivne pogodbe. Pristajajo na pogovore o novi kolektivni pogodbi, kar je za nas nesprejemljivo, s tem bi se SNS-ju odrekel stari veljavni KP. Če ta KP tako kot pravijo na GZS-ju za njih ne velja, potem v bistvu to za sabo potegne, da delodajalci lahko potegnejo novinarje na neke druge pogodbe. To kar želijo delodajalci je, da gremo na pogodbo dejavnosti in izgubimo svojo poklicno pogodbo."

In tako bi bil ogrožen status in položaj novinarjev, saj kolektivna pogodba zagotavlja vsaj minimalne socialne in pravne standarde. To bi denimo pomenilo, da bi delodajalec novinarju ponudil kolektivno pogodbo za grafično dejavnost. Tega ne poznajo skoraj v nobeni demokratični državi. Poklicne kolektivne pogodbe za novinarje so namreč običaj v skoraj vseh evropskih državah.

Jasnih razlogov, zakaj se GZS ni pripravljen niti vsesti za isto mizo in začeti pogajanja - predsedsednik Jožko Čuk, niti kdo drug ne želi pojasniti. Možnih pa je več ozadij: najbolj verjetno je tisto, da gre za interese kapitala. Pristanek delodajalcev na prenovljeno poklicno pogodbo, kar zahtevamo novinarji, bi posredno pomenilo priznavanje veljavnosti sedanje pogodbe - to pa bi odprlo možnost uveljavljanja odškodnin zaradi dosedanjih številnih kršitev. Dejstvo je, da so neurejene razmere v zadnjih letih izkoristili zlasti lastniki komercialnih medijev in mnogi med njimi lepo obogateli.

Sindikat pričakoval bolj oprejemljive odgovore
Združenje za tisk in medije pri GZS-ju so v formalnem pismu izključili vse tri ključne novinarske zahteve, prenovo poklicne kolektivne pogodbe, vrnitev podpisa tistih, ki so pred šestimi leti odstopili od nje in valorizacijo avgustovskih plač.

Sindikat je nato poslal kompromisni predlog, v katerem je vztrajal samo pri enem pogoju - pri pogajanjih o kolektivni pogodbi, vendar so jim sporočili, da je druga pogajalska stran že odšla domov in da se odgovor ne bo spremenil do novega sestanka upravnega odbora združenja.

Izjava vodstva RTV Slovenija
Generalni direktor RTV Slovenija pa je povedal, da bi se "najprej rad iskreno opravičil v imenu RTV Slovenija vsem našim zvestim poslušalcem in gledalcem, ker bodo na praznik demokracije okrnjene informativne vsebine naših radijskih in televizijskih programov.
Vodstvo RTV Slovenija, kakor tudi Svet RTV, nista nikdar odstopila od poklicne kolektivne pogodbe za novinarje. Tudi ob stavkovnih zahtevah smo izrazili in podprli pripravljenost za pogajanja o spremembah in dopolnitvah poklicne kolektivne pogodbe za novinarje kakor tudi o drugih zadevah.
Tudi včeraj, ko je Sindikat novinarjev Slovenije predlagal kompromisno rešitev, je predsednik Sveta RTV-ja mag. Janez Kocijančič podpisal dogovor o pripravljenosti za pogajanja o poklicni kolektivni novinarski pogodbi.
Tudi sam sem storil vse, da do stavke ne bi prišlo.
Zato z vso odgovornostjo izjavljam, da ne morem prevzemati nobene odgovornosti za materialne in druge posledice, ki jih bo stavka prinesla gmotnemu položaju delavcem RTV-ja, kot tudi javnemu zavodu v celoti. Kakšni interesi so pri tem prevladali v GZS-ju in kaj vse je v ozadju, da k pogajanjem za dopolnitev in spremembe kolektivne pogodbe za poklicne novinarje niso pristopili, pa je seveda drugo vprašanje, ki ga bodo morali bolj odkrito pojasniti javnosti."

Trije novinarji na "dopust"
Direktor in solastnik radia Štajerski val v Šmarju pri Jelšah Damjan Gobec je v petek zvečer ustno obvestil vse tri redno zaposlene novinarje, da jih za 14 dni pošilja na dopust, ker so se izrekli za stavko. Novinarji so s tem seznanili stavkovni odbor, ki je ravnanje Gobca označil kot nedopusten in nezakonit pritisk, zato je novinarjem ponudil pravno in zaščitno pomoč.

Kdo podpira novinarje?
Stavko novinarjev je podprla večina največjih slovenskih sindikatov, podprli pa so jo tudi pri Mednarodni novinarski zvezi. Predsednik italijanskih novinarskih sindikatov je celo dejal, da samo kolektivna pogodba lahko zagotovi svobodno in neodvisno novinarsko poročanje in pravico vseh državljanov do obveščenosti.

Program RTV Slovenija bo spremenjen
Nacionalni televizijski in radijski program bosta v nedeljo spremenjena: objavljeni ne bodo nobeni novinarski avtorski prispevki ne komentarji, informativne oddaje bodo sicer ob običajnih urah, vendar krajše, saj bodo posredovale samo sporočila stavkovnega odbora novinarskega sindikata, Republiške volilne komisije, vremensko napoved in informacije o prometu.
Ob 19. uri bosta Radio in Televizija Slovenija objavila izide vzporednih volitev.

Sicer pa bodo na spletu in teletekstovih straneh 651-662 objavljeni podatki o udeležbi in izdidih volitev v DZ, ki jih bo prek avtomatskega prenosa ves čas posredovala Republiška volilna komisija.