V zadnjem predlogu je kljub prizadevanjem koroških Slovencev in Slovenije ostalo zapisano, da je zgolj nemščina deželni jezik, se pa v 5. členu avstrijska Koroška opredeljuje kot jezikovna in kulturno raznolika dežela, kar se odraža v slovenski narodni skupnosti.

Krovne organizacije koroških Slovencev so že aprila predlagale spremembo 5. člena deželne ustave, ki omenja zgolj nemščino kot deželni jezik. Njihov predlog je med drugim bil, da se v ustavo zapiše, da je "nemški jezik jezik dežele, kar pomeni jezik zakonodaje in - ne glede na zakonske pravice slovenske narodne skupnosti - izvršni jezik dežele Koroške".

Za novo ustavo, zanjo je bila potrebna dvotretjinska večina, so glasovali poslanci vladajočih koalicijskih strank, socialdemokrati, ljudska stranka, Zeleni in poslanci Tema Stronach Koroška, proti pa poslanci svobodnjaške stranke, Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZÖ) in samostojni poslanec Siegrreid Schalli. Za novo ustavo je glasovalo 27 od 36 poslancev, za potrditev je bilo potrebnih 24 glasov.

Ključna sprememba nove ustave je uvedba večinskega sistema namesto proporcionalnega pri sestavi vladi. Doslej je namreč veljalo, da imajo svoje mesto v vladi vse stranke, ki so zastopane v deželnem zboru in imajo določeno število poslancev. Podporniki nove ustave so zagovarjali prepričanje, da odprava proporcionalnega sistema in uvedba večinskega pomeni jasno razmejitev med vlado in opozicijo in posledično odgovornost.

MZZ: Gre za pomemben korak
Ministrstvo za zunanje zadeve je navedbo slovenske skupnosti v ustavi pozdravilo kot pomemben korak k priznanju zgodovinske prisotnosti Slovencev na tem območju. Dodali so, da "to simbolno dejanje prispeva h krepitvi spoštovanja, strpnosti in sožitja med slovensko narodno skupnostjo in večinskim narodom na avstrijskem Koroškem. Nova deželna ustava avstrijske Koroške poudarja skrb za spoštovanje jezika, kulture in tradicij."

MZZ je izrazil pričakovanje, da bo to dodatna spodbuda deželi in občinam avstrijske Koroške za polno uveljavitev jezikovnih pravic slovenske narodne skupnosti, posebej na področju izobraževanja in vidne dvojezičnosti.

Po oceni predsednika Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjana Sturma gre za pravi korak v pravo smer. "To je prvič v zgodovini, da v enem aktu dežele dežela sama prostovoljno priznava osnovo avstrijske državne pogodbe. Mislim, da je to zelo pomembno. Lahko bi pričakovali malo več, a glede na časovni okvir to ni bilo mogoče," je še dejal Sturm.

Podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Nanti Olip na drugi strani meni, je to zgolj "minimum od minimuma". Avstrijska Koroška je imela po njegovih besedah zdaj priložnost, da bi tudi z vidika narodne skupnosti sprejela ustavo, ki bi bila lahko vzorčna v Evropi. Dežela je zamudila tudi to priložnost in posledično gre za "minimum od minimuma" glede narodne skupnosti, in to je odraz politične realnosti v tej deželi, ko se po majhnih, polžjih korakih politika premika naprej, večjih premikov pa ne more doseči.

Da je omemba slovenske narodne skupnosti v deželni ustavi korak naprej, je dejal tudi predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik. Glede na preteklost, kakršno so koroški Slovenci celo stoletje doživljali, je omemba slovenske narodne skupnosti v deželni ustavi prav gotovo korak naprej in daje upanje, da se bo v prihodnje še marsikaj spremenilo na bolje, še meni Sadovnik.