Predlog delovnega besedila novega 90. člena Ustave predvideva, da lahko referendum zahteva samo 40.000 volivcev in večina v državnem zboru, ne pa tretjina poslancev in državni svet, kot velja zdaj. Prepovedali bi referendume o nujnih ukrepih, zakonih fiskalne narave in v primeru protiustavnih posledic.

Čeprav glede kvoruma, ki bi določil, da je referendum veljaven le v primeru, ko se ga udeleži dovolj volivcev, še ni soglasja, je v besedilo zapisano tudi to. Referendum bi tako bil veljaven le, če se ga udeleži 40 odstotkov volivcev.

Virant upa, da se bodo dogovorili do počitnic
Zdaj bodo o besedilu razpravljali v poslanskih skupinah in Virant upa, da bodo pogovori končani do parlamentarnih počitnic.

Trenutno so sicer aktualni trije predlogi za spremembo ustave. Poleg referendumskega še vnos fiskalnega pravila v ustavo in ukinitev državnega sveta. Ustavna komisija DZ je 9. maja z dvetretjinsko večino podprla predlog ustavnega zakona za vnos fiskalnega pravila v ustavo, a so na sestanku pri premierju Janezu Janši predsedniki strank ugotovili, da med poslanci ni potrebne dvetretjinske večine.

SLS: Smo proti uvedbi kvoruma
Na Virantovo besedilo so se že odzvali v SLS-u, kjer podpirajo spremembo, da bi se pravica do razpisa referenduma odvzela tako poslanski manjšini v DZ-ju, kot tudi državnemu svetu. "Če želijo posamezne politične stranke izpeljati referendum, naj pridobijo podporo 40 tisoč državljank in državljanov," so prepričani.

Prav tako v SLS-u podpirajo, da se v ustavo zelo jasno zapiše, o katerih vsebinah državljani ne morejo odločati na referendumu. "Poleg materije nacionalne varnosti in obrambe, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je zelo pomembno, da področje davkov in drugih javnih dajatev ter zakoni od katerih je neposredno odvisna javnofinančna stabilnost in izvrševanje proračuna, ne morejo biti predmet referendumske pobude," so prepričani. Poudarili so še, da so ostro proti uvedbi zahtevanega kvoruma udeležbe za veljavnost referendumske odločitve.