Paroh Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji je ob tem opomnil še, da naj bi verniki v božičnem času drugim odpustili, kar jim imajo odpustiti, z molitvami pa pridobili novo duhovnost. Pridobili naj bi tudi zaupanje in vero, "da gremo lahko čez vse težke stvari".

Na badnji dan, ki pomeni bedenje oziroma pričakovanje, se bo bogoslužje v pravoslavni cerkvi v Ljubljani začelo ob 17. uri. Po maši bodo vernikom razdelili badnjake oziroma slamo in hrastove veje, ki simbolično predstavljajo prostor, v kakršnem se je pred dobrima dvema tisočletjema rodil Jezus, je pojasnil Mandić.

Verniki bodo badnjake odnesli domov, kjer bodo v družinskem krogu in ob molitvi pričakali božič. Ob polnoči se bodo znova zbrali v cerkvi, kjer se bo začela praznična maša. Še ena maša bo v sredo ob 10. uri. S polnočno praznično mašo se bo končal tudi šesttedenski post, s katerim so se pripravljali na božič, praznik Jezusovega rojstva, še pravi.

Verniki Srbske pravoslavne cerkve ta praznik praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj v 16. stoletju niso sprejeli koledarja, ki ga je uvedel papež Gregor XIII. Tako še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja za 13 dni. Tako božič po našem koledarju praznujejo 7. januarja.

Hkrati z njimi praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji in Gruziji, pa tudi v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše Pravoslavne cerkve pa so sprejele nov pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že praznovale.