V prvih treh tednih leta 2022 se je po podatkih NIJZ-ja za cepljenje s prvim odmerkom odločilo dobrih 8000 ljudi, drugi odmerek je prejelo nekaj več kot 15 tisoč ljudi, s poživitvenim odmerkom pa se je cepilo več kot 100 tisoč ljudi. V tem obdobju je bilo s PCR-testiranji potrjenih skoraj 114 tisoč primerov okužbe, umrlo pa je 154 bolnikov s covidom-19.
Ob rekordnih dnevnih prirastih potrjenih okužb in počasnem napredovanju precepljenosti prebivalstva število hospitalizacij ostaja relativno stabilno. Prvi dan leta je v slovenskih bolnišnicah ležalo 532 bolnikov s covidom-19, zdravljenje na oddelkih za intenzivno nego pa je potrebovalo 172 ljudi. V treh tednih se je število hospitaliziranih sicer povečalo na 599, a je manj takšnih primerov, ki potrebujejo zdravljenje na oddelkih za intenzivno nego. Po zadnjih podatkih je takšnih bolnikov 144.
"V tokratnem valu gre za nekoliko drugačno razmerje med številom okuženih in tistimi, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnicah," je na novinarski konferenci dejala vodja svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar. "Nekoliko so manjši pritiski na bolnišnice zaradi potrebe po kisiku. Vidimo pa, da se ljudem, ki imajo sicer neke kronične bolezni, se jim lahko te bolezni v sklopu okužbe s covidom-19 poslabšajo in prihajajo v bolnišnico zaradi poslabšanja kroničnih bolezni," je pojasnila.
Na covidnih oddelkih tudi pozitivni posamezniki, ki nimajo težav zaradi covida
Med hospitaliziranimi še vedno v večini prevladujejo necepljeni. Kot je dejala Mateja Logar, je razlika med cepljenimi in necepljenimi še bolj očitna v intenzivnih enotah, kjer trenutno polno cepljenih oseb, ki ne bi imele hujše imunske motnje, ni. Ob tem je po navedbah Logarjeve hospitaliziranih tudi sorazmerno malo prebolevnikov.
Odkar v Sloveniji prevladuje različica omikron, so pogostejši primeri, ko ljudje v bolnišnico prihajajo zaradi drugih težav, okužba pa je pri njih potrjena ob preventivnem testiranju pred hospitalizacijo. "Takšne bolnike nameščamo na covidne oddelke, kar nekoliko povečuje število hospitaliziranih," je povedala Mateja Logar in pojasnila, da gre v takšnih primerih praktično v 100 odstotkih za okužbo z različico omikron.
V bolnišnico ob tem še vedno prihajajo tudi osebe, ki so okužene z različico delta. "Poudariti moramo, da imamo na oddelku za intenzivno nego tudi bolnika, ki je okužen z omikronom in ki nima hudih pridruženih bolezni – tako da omikron seveda lahko pripelje tudi do hujše okužbe in sprejema v intenzivno enoto," je ob tem poudarila Logarjeva
Od avgusta med hospitaliziranimi v intenzivni negi tri četrtine necepljenih
Z ministrstva za zdravje so nam sporočili, da je bilo v slovenskih bolnišnicah od 1. avgusta 2021 do 18. januarja 2022 v intenzivne enote slovenskih bolnišnic sprejetih 1794 ljudi. Med njimi je bilo polno cepljenih 396 (22 odstotkov), delno cepljenih 46 (2,6 odstotka), prebolevnikov pa 17 (manj kot en odstotek).
Ker strokovnjaki ob pojavu omikrona opozarjajo na porast okužb tistih, ki so covid-19 že preboleli, nas je zanimalo, ali se v bolnišnicah srečujejo tudi s hospitalizacijami polno cepljenih prebolevnikov, a podatkov v takšni obliki na ministrstvu ne zbirajo, saj status opredelijo na podlagi sosledja dogodkov. Če je bil nekdo najprej cepljen in je nato covid-19 še prebolel, se uvrsti med prebolevnike, če pa je bil cepljen po tem, ko je covid-19 prebolel, je umeščen med cepljene.
Odgovora na to, ali prihaja do hospitalizacij polno cepljenih ljudi, ne zbira niti Nacionalni inštitut za javno zdravje. "Tega NIJZ ne spremlja rutinsko, gotovo pa so taki primeri," so odgovorili.
Pristojni medtem vsakodnevno spodbujajo k odločitvi za cepljenje in ob tem poudarjajo, da šteje vsak odmerek, prvi, drugi in poživitveni. Priporočila kdo in kdaj naj se cepi, se sicer s časom glede na znanstvene ugotovitve in mutacije virusa spreminjajo. Če je še konec novembra, ko je v Sloveniji prevladovala delta različica, veljalo, da polno cepljeni prebolevniki poživitvenega odmerka ne potrebujejo, se je priporočilo posvetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ-ju, ko je med prebivalstvom začela prevladovati različica omikron.
"Ravno pri prebolevnikih so se priporočila zaradi nove situacije (omikron) najbolj spremenila, ker po dosedanjih podatkih tretji odmerek zelo izboljša zaščito v primerjavi z drugim odmerkom (vsaj proti simptomatski okužbi)," so odločitev svetovalne skupine za cepljenje pojasnili na NIJZ-ju.
V naslednjih tednih tudi pogovori o izhodni strategiji
A dosedanje ugotovitve kažejo, da so resni zapleti po okužbi z različico omikron manj pogosti. "Večina podatkov, ki prihaja iz Evrope, prihaja iz Velike Britanije in Skandinavije, kjer je precepljenost bistveno drugačna kot pri nas. Tam so vsekakor ugotavljali, da je število, ljudi, ki so potrebovali bolnišnično zdravljenje manjše, kot je bilo v predhodnih valovih," je dejala vodja svetovalne skupine. Medtem iz ZDA, kjer je precepljenost podobna kot v Sloveniji, po navedbah Logarjeve poročajo o kar velikem pritisku tako na urgentne centre kot na covidne bolnišnice. "Gre za to, da če imamo v populaciji veliko okuženih, tudi če gre za nižji odstotek, je absolutno število okuženih še vedno veliko," je izpostavila infektologinja.
Glede sproščanja ukrepov je vodja svetovalne skupine za zdaj še zadržana. "Še vedno imamo sorazmerno malo podatkov o tem, kako poteka okužba pri imunsko oslabelih, pri starešjih in pri kroničnih bolnikih. V tem trenutku absolutno ni mogoče govoriti o sproščenosti in o tem, da lahko brez skrbi pričakujemo naslednje tedne," je dejala.
"Ko bo virus enkrat presežen v mlajših populaciji, se bo okužba prelila v starejše starostne skupine in takrat še vedno lahko pride do povečanega pritiska na bolnišnice," je dejala in napovedala, da ukrepi za zdaj ostajajo, a se bodo pristojni v naslednjih dneh in tednih "vsekakor pogovarjali tudi o izhodni strategiji".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje