V zadnjih dneh padajo hude obtožbe in namigovanja okoli vsebine arhivov. Foto: EPA
V zadnjih dneh padajo hude obtožbe in namigovanja okoli vsebine arhivov. Foto: EPA

Ministrstvo za kulturo je na podlagi odgovora Arhiva RS glede domnevnega ponarejanja dokumentov s strani SDS-a ocenilo, da obstajajo razlogi za sum storitve kaznivih dejanj in za sum kršitev določb zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Zato so tožilstvo ter inšpektorat za medije pozvali k ukrepanju.

Da je ponarejanje listin kaznivo dejanje in bi ga moralo tožilstvo preganjati po uradni dolžnosti, je ocenil tudi pravni strokovnjak Lojze Ude. Meni, da je nedopustno, da stranka ponareja dokumente. Zlasti v primerih, ki imajo lahko odmev tudi v tujini in lahko obremenjujejo predsednika države.

Sporazum, ki ga je podpisal nekdanji direktor Sove Andrej Rupnik, ni omenjen v poročilu vladne delovne skupine, ki ga je obravnavala vlada, temveč je omenjeno poročilo Arhiva Republike Slovenije, s katerim v SDS-u ne razpolagajo.

SDS se je tako odzval na obtožbe Zaresovega poslanca Franca Jurija, da je bila vlada v mandatu med letoma 2004 in 2008 seznanjena z vsemi akti in dokumenti, ki so nastali na podlagi uredbe z Janševim podpisom.
Je pa v poročilo prej omenjene skupine omenjen tudi izvorni problem, sporazum med nekdanjim direktorjem Sove Iztokom Podbregarjem in tedanjim direktorjem Arhiva RS Draganom Matićem in ga je Janša prejel leta 2008, so zapisali v odzivu.

Premier Borut Pahor je medtem povedal, da bi se moral SDS po njegovem mnenju opravičiti predsedniku Danilu Türku zaradi sestavljanja dokumentov. Meni, da bi se morali opravičiti tudi njemu, saj je bil obtožen, da je nezakonito odtujil del arhivskega gradiva in ga prebiral, kar pa, tako Pahor, ne drži.

V stranki odgovarjajo, da je javnost do opravičila upravičena, Pahor pa ne, saj ni jasno, kaj se je oktobra lani dogajalo z delom arhivov nekdanje SDV, ki ga je za 20 dni odnesel direktor Sove.

Kaj se je zgodilo s sistemom dvojnega ključa?
Vlada Janeza Janše je zagotovila, da so bili ti preostali arhivi popisani in v prvem trenutku vsaj formalno predani Arhivu RS-a, in v ta namen uvedla sistem dvojnega ključa.
Ta sistem bi moral biti ukinjen leto po sprejetju zaključnega poročila vladne delovne skupine, saj je vlada sprejela sklep, da mora Arhiv RS v enem letu sprejeti pogoje za prenos teh gradiv v prostore Arhiva RS-a. "Gospod Matić, ki je ponovno direktor Arhiva RS, naj pojasni, ali je ta sklep vlade izpolnil," poziva stranka.

Noben sklep vlade 2004–2008 ni odpravljal določb Zakona o arhivih glede dostopnosti arhivskega gradiva. V prvem vmesnem poročilu delovne skupine je dopuščena možnost, da ima Sova v lasti gradivo, ki ni arhivsko, torej ima status tekoče baze Sove, vse preostalo se preda Arhivu RS.
Primer takega gradiva so sodelavska mreža ali zadeve, ki so še v operativni obdelavi. Ta predlog ni v ničemer odpravljal določb zakona o arhivih, so še zatrdili.

Temeljni problem za SDS: Sova
Slovenska obveščevalna agencija je 16 let ovirala in zavirala predajo arhivov in v določeni meri ji je uspelo preslepiti tudi Janševo vlado, je zapisano v odzivu, kjer se očitki na račun Sove še stopnjujejo.
"Da Sova ni urejena in demokratično nadzirana služba, je očitno tudi iz ostalih poročil, ki jih je sprejela vlada. V letu 2007 so bili razkriti tajni finančni fondi, nezakonito ustanavljanje podjetja, prikrivanje naprav za prisluškovanje parlamentarnemu nadzoru, izvenproračunsko financiranje, prekoračitev pooblastil iz 21. člena ZSova, zlorabe tajnih lokacij s strani zaposlenih oseb, zlorabe finančnih sredstev, zloraba instituta tajnega sodelavca za namen utaje davkov ter zloraba Sove v politične namene v primeru afere Rop - Podbregar," vse to za SDS nakazuje, da prakse totalitarnih služb še niso odpravljene, s predsedniškim odlikovanjem Ertlu pa še legitimizirane.

Ministrstvo za kulturo je na podlagi odgovora Arhiva RS glede domnevnega ponarejanja dokumentov s strani SDS-a ocenilo, da obstajajo razlogi za sum storitve kaznivih dejanj in za sum kršitev določb zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Zato so tožilstvo ter inšpektorat za medije pozvali k ukrepanju.

Da je ponarejanje listin kaznivo dejanje in bi ga moralo tožilstvo preganjati po uradni dolžnosti, je ocenil tudi pravni strokovnjak Lojze Ude. Meni, da je nedopustno, da stranka ponareja dokumente. Zlasti v primerih, ki imajo lahko odmev tudi v tujini in lahko obremenjujejo predsednika države.