V Sindikatu delavcev v pravosodju so po srečanju pogajalske skupine za plačni steber javnih uslužbencev v državnih organih, samoupravnih lokalnih skupnostih, javnih agencijah, skladih in zavodih s področja obvezne socialne varnosti, gasilcev in javnih uslužbencev plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna, ki je bilo prejšnjo sredo, poslali dopis ministrici za javno upravo Sanji Ajanović Hovnik, v katerim so izrazili nezadovoljstvo s predlogom.

Pojasnili so, da v sindikatu že vrsto let opozarjajo na "neustrezen plačni položaj zaposlenih, ki povzroča mestoma že alarmantne kadrovske razmere na slovenskih sodiščih". Ob tem so omenili stavkovni sporazum iz novembra leta 2019, na podlagi katerega je bila imenovana delovna skupina, ki je pripravila analizo strukture obstoječih delovnih mest, potrebnih za delovanje sodstva, in Belo knjigo o prenovi kariernega razvoja javnih uslužbencev v sodstvu.

Kot so spomnili, je analiza jasno razkrila, da je eden poglavitnih razlogov za kritično kadrovsko situacijo na sodiščih povsem neustrezno vrednotenje delovnih mest, bela knjiga pa je začrtala smernice za ustrezno oblikovanje prihodnje plačne politike. Vlada se je z navedenima dokumentoma uradno seznanila septembra 2022, s stavkovnim sporazumom pa se je zavezala, da si bo prizadevala k čimprejšnji uresničitvi ciljev bele knjige.

V Sindikatu delavcev v pravosodju so zato presenečeni, da navedena dokumenta pri pripravi predloga odprave plačnih nesorazmerij "več kot očitno sploh nista bila upoštevana", saj je vladna stran zaposlenim na sodiščih "ponudila le minimalno pasovno zvišanje za en plačni razred, kakršno je sicer predvideno tudi za skorajda vse druge javne uslužbence (razen seveda tistih, ki jim že sam predlog ponuja več)".

Kot so navedli, se je to zgodilo, čeprav je tudi ministrica za javno upravo v dopisu iz marca "izrecno zagotovila, da se navedenih težav v pravosodju zavedajo in jih bodo v kontekstu prenove plačnega sistema tudi ustrezno obravnavali, izhajajoč iz ugotovitev bele knjige".

Sindikat napovedal svoje predloge za odpravo plačnih nesorazmerij

V sindikatu so presenečeni tudi, da na oblikovanje vladnega predloga očitno ni uspelo vplivati niti resornemu ministrstvu za pravosodje niti vrhovnemu sodišču, ki pa imata sicer predstavnika v pogajalski skupini na vladni strani. Na vrhovnem sodišču so namreč v preteklosti že opozorili "na kritično kadrovsko situacijo na slovenskih sodiščih" in pristojni ministrstvi pozvali "k čimprejšnjemu ukrepanju za izboljšanje plačnega položaja zaposlenih na slovenskih sodiščih v skladu s smernicami bele knjige", so pojasnili v sindikatu.

Težko razumejo, kako se je bela knjiga pri pripravi predloga odprave nesorazmerij "povsem spregledala", še posebej ker je ministrstvo za pravosodje predlagalo "nekatera nova delovna mesta v zaporskem sistemu, prav nobenega pa v sodstvu".

Kot so napovedali v sindikatu, bodo pripravili svoje predloge za odpravo plačnih nesorazmerij, ki bodo upoštevali ugotovitve omenjene analize in smernice iz bele knjige, pri čemer bodo upoštevali tudi "poznejše parcialne posege v plačni sistem oz. anomalije (zdravstvo, šolstvo)". A tega glede na kompleksnost področja "nikakor ni mogoče storiti v treh delovnih dneh, kot je to pričakovala vladna pogajalska skupina", so navedli in pojasnili, da bodo predlog pripravili predvidoma v 14 dneh.

Ob tem so dodali še, da je delodajalec tisti, ki opredeli, katera delovna mesta potrebuje za svoje delovanje in kako bo strukturiral svoje sistemizacije glede na svoje sedanje in prihodnje potrebe. Zato v sindikatu prosijo ministrstvo za pravosodje in vrhovno sodišče, da se prek svojih predstavnikov v vladni pogajalski skupini aktivno vključita v plačna pogajanja in pripravo celovitega predloga sprememb.