Inštitut 8. marec je pred mednarodnim dnevom žensk opozoril, da silovitost napadov na ženske izjemno raste. "Algoritmi družbenih omrežij omejujejo vsebine, povezane z reproduktivnimi pravicami in feminizmom. Nemogoče je spregledati, da je govor o prepovedi splava postal nekaj normalnega, čeprav splav podpira večina ljudi," je opozorila direktorica inštituta Nika Kovač. Pri tem je spomnila, da bodo v okviru kampanje za varen in dostopen splav v Evropi My Voice, My Choice, ki je postala gibanje vseh držav EU-ja, tudi ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk zbirali podpise.

Na filozofski fakulteti v Ljubljani so v četrtek že peto leto zapored odprli dneve enakosti spolov, ki bodo potekali ves marec. Po besedah Milice Antić Gaber z oddelka za sociologijo se študiji spola in feministična teorija že od svojega nastanka spoprijemajo z odporom. Vzrok zanj vidi v tem, da študije spolov niso zgolj akademska razprava, ampak omogočajo kritičen premislek o družbenih normah.

Zavod Nefiks pa je pred 8. marcem na podlagi raziskave, ki so jo lani izvedli v sodelovanju s švedsko mrežo KEKS, poudaril, da prostočasne dejavnosti deklet, kot so poslušanje glasbe, gledanje filmov in druženje s prijatelji, lahko pomembno vplivajo na razvoj digitalnih in komunikacijskih kompetenc.

Oglasili so se tudi iz vrst političnih strank. Ženski forum SD-ja Maribor je ob mednarodnem dnevu postavil več zahtev, med njimi enako plačilo za enako delo in dostopnost kakovostnih storitev javnega zdravstva. "Skupaj za mir in pravičnost, skupaj za enakost in solidarnost!" so sklenili svoj poziv.

Andreja Katič: Boj za enakopravnost žensk ni tekma moški – ženske, ampak je timska igra

Ministrica Andreja Katič je ob mednarodnem dnevu žensk nagovorila sodelavke in sodelavce na ministrstvu za pravosodje s posebno poslanico. Pomembno se ji zdi, da ob 8. marcu opozorimo na nasilje zaradi spola, ki večinoma prizadene ženske. Družba kot celota se mora po njenih besedah vsakodnevno boriti proti spolnim stereotipom in družbenim normam, ki dopuščajo nasilje nad ženskami. Kot je pozvala, je treba ustvariti okolje, v katerem se bodo žrtve nasilja počutile dovolj varne, da bodo lahko spregovorile in poiskale pomoč, storilci pa bodo ustrezno sankcionirani.

Izjemen pomen v boju proti nasilju nad ženskami pripisuje krepitvi nevladnih organizacij. Ministrstvo za pravosodje pa lahko svoj del na področju tega boja prispeva z zakonodajnimi spremembami, ki bodo učinkovito obravnavale to problematiko, meni.

Zaveda se, da je za žrtve nasilja pomemben pravičen in dostopen pravosodni sistem. Poleg tega je zagotovila, da si prizadeva za okrepitev in povečanje števila služb za podporo oškodovancem, ki delujejo v okviru sodišč.

Ob koncu je poudarila carigrajsko konvencijo, ki jo vidi kot enega od najmočnejših mednarodnih instrumentov v boju za pravice žensk. Ocenjuje, da je čas, da naredimo korak naprej in pristopimo k polni zaščiti žrtev nasilja z vsemi razpoložljivimi ukrepi, ki jih predvideva konvencija.

Luka Mesec: Pravice žensk so danes pod velikim političnim pritiskom

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je opozoril, da je 8. marec dan, ki nas opozarja na to, da pravice niso samoumevne in neuničljive in da so pravice žensk danes pod velikim političnim pritiskom. "V politični mainstream znova prodirajo prepričanja in retorika, za katero smo verjeli, da je že preživeta," je prepričan.

"Letošnje leto se je začelo z inavguracijo vodstva države, ki je do zdaj veljala za voditeljico svobodnega sveta, ki se ženskim pravicam posmehuje, protiženski politiki pa daje veter v jadra. To ni samo ženska stvar," je bil kritičen. Dodal je, da enakopravnosti med spoloma nikoli ni razumel kot zgolj ženske stvari, pač pa kot skupno stvar. "Niso napadene le ženske. Napadena je enakopravnost, dostojnost, dostojanstvo in naši civilizacijski standardi."

Kot je sklenil, je njegov klic ob 8. marcu, da nismo tiho. "Da ne stojimo ob strani, ko so ženske pravice napadene, da se upremo, ko se enakopravnosti posmehujejo. Da skupaj zavrnemo vizije prihodnosti, navdihnjene z Deklino zgodbo," je končal.

Simon Maljevac: V času, ko napredku in civilizaciji grozijo skrajno desne politike, smo priča nevarnemu krčenju pravic žensk

Po mnenju ministra za solidarno prihodnost, Simona Maljevca, smo v Sloveniji lahko ponosni na dediščino delavskega organiziranja in narodnoosvobodilnega boja, ki je ženskam prinesla ne le enakopravnost na papirju, ampak tudi možnost politične in ekonomske participacije. Boj pa še zdaleč ni končan, je opozoril v poslanici. V času, ko napredku in civilizaciji grozijo skrajno desne politike, smo po njegovih besedah priča nevarnemu krčenju pravic žensk.

Napade na reproduktivne pravice, na socialno državo in na dostop do kakovostnih javnih storitev vidi kot poskuse, da bi ženske znova potisnili v podrejeni položaj. Pomembno se mu zdi, da ljudje vseh narodnosti, barv kože, spolov in prepričanj dejavno sodelujejo pri ohranjanju pravic žensk.

Hkrati po njegovih besedah ne smemo pozabiti na ženske, ki vsak dan opravljajo delo, brez katerega družba ne bi delovala. V boju za pravice žensk lahko vsakdo prispeva v skladu s svojimi možnostmi, meni.

Marko Lotrič: Poveden je podatek, da se med 100 najbolje plačanih športnikov leta 2024 ni uvrstila niti ena ženska

V uvodu poslanice je predsednik DS-ja Marko Lotrič opozoril, da nas zgodovina uči, da napredek nikoli ni samoumeven. "Ženske so morale skozi čas premagovati številne ovire in rušiti predsodke, da so si izborile volilno pravico, možnost izobraževanja, zaposlitve in sodelovanja pri odločanju o lastni prihodnosti," je spomnil.

"Poveden je podatek, da se med 100 najbolje plačanih športnikov leta 2024 ni uvrstila niti ena ženska, prav tako je žensk občutno manj na mestih odločanja v politiki," je bil kritičen.

Po njegovem mnenju je še vedno premalo županj in poslank. Slovensko vlado pa je vodila le ena ženska, je bil kritičen. Prav tako je žensk občutno manj na mestih odločanja v gospodarstvu, je poudaril.

Unicef: Na svetovni ravni še vedno 122 milijonov deklet ne obiskuje šole

Sklad Združenih narodov za otroke (Unicef) v svojem poročilu ugotavlja, da je v Južni Aziji pri dekletih, starih od 15 do 19 let, trikrat večja verjetnost kot pri fantih, da se ne bodo šolale, zaposlovale ali usposabljale, so zapisali v Slovenski fundaciji za Unicef.

Skoraj štiri dekleta od desetih po svetu ne dokončajo višjega srednjega izobraževanja, pri čemer imajo dekleta iz revnih podeželskih okolij in marginaliziranih skupnosti še manjše možnosti za zaključek šolanja. Čeprav se je število nepismenih deklet v zadnjih treh desetletjih skoraj prepolovilo, jih danes še vedno skoraj 50 milijonov ni sposobnih prebrati ali zapisati preproste povedi. Devet od desetih deklet v državah z nizkimi dohodki pa nima dostopa do interneta, medtem ko je za fante dvakrat večja verjetnost, da imajo ta dostop.

V državah, kot sta Burkina Faso in Liberija, se je delež deklic, ki so jim pohabili spolne organe, v zadnjih 30 letih prepolovil. Vendar bi moralo biti na svetovni ravni upadanje te škodljive prakse 27-krat hitrejše, če naj bi jo izkoreninili do leta 2030.

Tudi verjetnost, da se bodo dekleta poročila pred 18. letom, je danes v primerjavi z obdobjem pred 25 leti manjša. Kljub temu pa se ena od petih deklet po vsem svetu še vedno poroči v otroštvu. Največji napredek pri izkoreninjenju otroških porok je bil dosežen v Južni Aziji, medtem ko v Latinski Ameriki in na Karibih v zadnjih 25 letih ni bilo opaznega napredka.

Na svetovni ravni se je število deklet v starosti od 15 do 19 let, ki rodijo, v zadnjih 30 letih skoraj prepolovilo. Kljub temu pa naj bi jih letos rodilo skoraj 12 milijonov, še izhaja iz poročila.

V Sloveniji 78 odstotkov žensk meni, da imajo doma enak položaj kot moški

V Sloveniji 78 odstotkov žensk meni, da imajo doma enak položaj kot moški. Med moškimi ta delež znaša 83 odstotkov. Da je enak položaj dosežen v politiki, meni 42 odstotkov žensk in 58 odstotkov moških. Glede na raziskavo po svetu le 65 odstotkov žensk meni, da je doma dosežen enak položaj. Na Hrvaškem ta delež znaša nekaj pod 60 odstotkov, v Srbiji pa nekaj pod 70 odstotkov.

Da je enak položaj dosežen v politiki, po svetu meni 46 odstotkov žensk, na Hrvaškem nekaj nad 30 odstotkov, v Srbiji pa nekaj pod 60 odstotkov. Da je enak položaj dosežen pri zaposlovanju in karieri, pa tudi po svetu tako kot v Sloveniji meni 55 odstotkov žensk. Na Hrvaškem ta delež znaša nekaj pod 40 odstotkov, v Srbiji pa nekaj nad 60 odstotkov.

Ne nazadnje so v raziskavi spraševali o opravljanju domačega dela. V Sloveniji so največja razhajanja pri prevzemanju skrbi za pranje perila, pomivanje posode, kuhanje in pospravljanje po hiši. Moški po drugi strani bolj prevzemajo skrb le za odnašanje smeti, ženskam pa se povsem približajo tudi pri nakupovanju živil, skrbi za otroke in hišne ljubljenčke.

Fizično nasilje in spolno nadlegovanje

Na področju fizičnega ali psihičnega nasilja po svetu letos prvič ugotavljajo zmanjševanje deleža žensk, ki so žrtve fizičnega ali psihičnega nasilja. Do zdaj je bil delež najnižji leta 2019, ko je znašal 16 odstotkov. Tokrat znaša še dve odstotni točki manj. V Sloveniji delež žensk, ki so žrtve fizičnega ali psihičnega nasilja, znaša 13 odstotkov, v Evropi 12 odstotkov, na Hrvaškem in v Srbiji pa po 15 odstotkov.

Tudi na področju spolnega nadlegovanja ponekod ugotavljajo izboljšanje. V Sloveniji je bilo žrtev spolnega nadlegovanja dva odstotka žensk, kar je polovico manj kot v preteklem letu. Globalno je bilo sedem odstotkov žensk žrtev spolnega nadlegovanja, kar pa je tri odstotne točke manj kot v preteklem letu. V Evropi je bilo žrtev šest odstotkov, na Hrvaškem dva in v Srbiji štiri odstotke.

Raziskava je med decembrom 2024 in januarjem potekala v 39 državah sveta. Gre za longitudinalno raziskavo, ki se v podobni obliki izvaja že od leta 2019. Skupaj je v njej sodelovalo 34.945 ljudi.

V Sloveniji je raziskavo na spletnem panelu izvedel Inštitut Mediana med 17. in 21. januarjem na reprezentativnem vzorcu 700 polnoletnih prebivalcev.