Izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lučka Böhm je na novinarski konferenci ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu predstavila podatke o številu smrtnih poškodb pri delu v Sloveniji in številu smrti, povezanih s poklicnimi boleznimi, v letu 2010.

Največ smrtnih poškodb pri delu se zgodi v gradbeništvu
Böhmova je pojasnila, da je lani zaradi poškodb pri delu umrlo 22 ljudi, od tega kar 10 v gradbeništvu, med njimi pa ni niti ene ženske, "kar kaže na to, da opravljajo moški bolj tvegana dela". Po njenih besedah gre predvsem za padce z višine, padce predmetov na delavce in udare električnega toka.

Tovrstne nezgode se dogajajo predvsem pri delu zunaj delovišča delodajalca, kjer obstaja manjša možnost sistematičnega zagotavljanja varnosti pri delu. "Čisto vsi, ki so se smrtno poškodovali, so pred kratkim pridobili slovensko državljanstvo ali pa so bili tujci. To pomeni, da ta kategorija delavcev pri nas opravlja najbolj tvegana dela," je dejala.

"Še zmeraj nimamo predpisov za ugotavljanje poklicnih bolezni"
Povedala je, da v Sloveniji nimamo predpisov, ki bi omogočili ugotavljanje poklicnih bolezni, čeprav so, kot pravi, pred zadnjimi volitvami stranke obljubljale ureditev tega področja, "tretje leto po volitvah pa se to še ni zgodilo". Kot pravi, je bila v letu 2010 na inšpektorat za delo prijavljena zgolj ena sama poklicna bolezen.

Tako so na ZSSS-ju prisiljeni dajati ocene, ki temeljijo na metodologiji Mednarodne organizacije dela. Te ocene kažejo, da so v Sloveniji štirje odstotki umrljivosti povezani z vzroki, ki neposredno izhajajo iz delovnih razmer.

Poudarila je, da dobimo, če seštejemo oceno števila smrti zaradi poklicnih bolezni in število smrti zaradi poškodb pri delu, številko 750. "Človek se vpraša, zakaj smo razvili tako veliko občutljivost zaradi smrtnih poškodb v prometu. Vse nas skrbi, koliko ljudi se ubije na slovenskih cestah. Takšne občutljivosti pa, zlasti naši politiki, niso razvili zaradi umiranja zaradi poklicnih bolezni," je poudarila.