Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Gibanje za dostojno delo in socialno družbo sta pripravila okroglo mizo z naslovom Kam nas pelje malo delo?.

"Dijaki morajo delati, da pomagajo svoji družini"
Predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič je uvodoma pojasnil, da je zakon o malem delu izjemno slab odgovor vlade in politikov na težave trga dela. Povedal je, da približno 330 tisoč revnih želi in pričakuje dostojne pokojnine in plače, 115 tisoč brezposelnih pa upa, da bodo dobili neko normalno delo, ki bo garantiralo socialno varnost. Meni, da je absurd, da moramo v 21. stoletju zahtevati delo, ki ga ščiti zakon o delovnih razmerjih in kolektivne pogodbe.

Prepričan je, da bo zakon o malem delu ustvaril "družbo napotnic", kar bo povzročilo veliko negotovosti in uničenje delovnih mest za določen čas. Zatrdil je še, da je ključen cilj zakona o malem delu povečanje dobičkov podjetij. "Vlada se je naslonila na ideologijo, ki ščiti interese kapitala in izkorišča stisko brezposelnih in mladih," je poudaril.

"Malo delo že v osnovi nasprotuje svojemu cilju"
Samostojni svetovalec Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Goran Lukič je zatrdil, da je malo delo že v osnovi nasprotujoče svojemu cilju, ker zlorablja institut študentskega dela kot nek alibi, in sicer zato, da potem vpeljuje neko obliko dela, ki je enako fleksibilno. "Zakon ne rešuje problema študentskega dela, temveč ga zgolj prevaljuje na več skupin, brezposelne, študente, dijake in upokojence," je dejal.

Dijakinja Sara je izpostavila, da zakon o malem delu ni prava rešitev. Zatrdila je, da dijaki v družinah, v katerih so starši brezposelni oz. imajo minimalne plače, morajo delati, da pomagajo družini preživeti, kar pa po sprejetju zakona o malem delu ne bo več mogoče, lahko se pa po njenem zgodi, da zaradi tega sploh ne bodo mogli končati šolanja.

"Malo delo bo dalo možnost delodajalcem, da me izkoriščajo"
Študent Aleš Žgajnar je pojasnil, da je sam prisiljen delati, da lahko študira. "Malo delo je zame nesprejemljivo, še bolj pa bo nesprejemljivo, ko bom diplomiral. Malo delo bo dalo možnost delodajalcem, da me izkoriščajo brez kakršnih koli socialnih pravic," je opozoril.

Prepričan je, da je bil zakon napisan, da iz človeka iztisne "še tisto malo dostojanstva in moči, ki je še premore". Meni, da bo v nedeljo vsak, ki ima kakršno koli izkušnjo s socialno nepravičnostjo, obkrožil proti.

"Svetlik z malim delom obljublja gradove v oblakih"
Silva Pučko je bila 25 let zaposlena v Muri in je trenutno brezposelna. "V zadnjih letih je bilo v Muri podobno stanje, kot da bi bilo malo delo že uveljavljeno. Veliko dela, veliko nadur, nizke plače in nobenega reda. Glede na plače smo se lahko primerjali s Kitajsko. Tudi fleksibilni smo bili kot delavci. Pravice smo uradno imeli, vendar ni bilo nikogar, ki bi jih zagovarjal," je povedala in dodala, da bo z uvedbo malega dela še več ljudi delalo v istih pogojih.

Kot je dejala, minister za delo Ivan Svetlik z malim delom obljublja gradove v oblakih. "Delali bomo lahko, vendar ne vemo, kako dolgo in za koliko. Zraven tega nas bodo delodajalci 'pobirali' glede na potrebe, tako kot v Ameriki," meni. "Ministrom lahko razlagaš kar koli, oni mislijo, da ne vemo, kje živimo in da nam gre tako dobro, da tega sploh ne opazimo," je še zatrdila.

"Nemčija je z malim delom izgubila 1,6 milijona delovnih mest"
Okrogle mize se je med občinstvom udeležil tudi Darko Krajnc, predsednik stranke SMS - Zeleni, ki je povedal, da je mladina preveč apatična, kar oblast spretno izkorišča. Po njegovih besedah imamo v Sloveniji paradoks, da imamo ogromno zaposlenih, ki spadajo v kategorijo revnih, katerih delež pa naj bi se s sprejetjem zakona o malem delu še povečal.

Dejal je še, da je Nemčija po uvedbi malega dela izgubila 1,6 milijona delovnih mest, dodatna delovna mesta pa naj bi pridobila s prestrukturiranjem gospodarstva, česar pa v Sloveniji nismo storili.