Zveza svobodnih sindikatov Slovenije že nekaj časa izraža pomisleke ob zakonu o malem delu, o katerem bodo volivci odločali na nedeljskem referendumu. Ministrstvu za delo najbolj zamerijo, da pri pisanju tega zakona ni upoštevalo socialnih partnerjev in "da si domišlja, da prav oni vedo, kaj je najboljše za študente, brezposelne in upokojence," pravi predsednik zveze Dušan Semolič.

"Vsi smo naveličani političnih intrig, gledanj v preteklost. Dobro bi bilo, da bi pri teh pomembnih temah šli med mlade in jih vprašali, kako se prebijajo iz meseca v mesec," je prepričana tudi Simona Gros. Ob tem je izpostavila podatek, da naša država vodi med vsemi članicami Evropske unije po deležu začasno zaposlenih mladih. To je privedlo do situacije, da so mladi navajeni na nestalno obliko dela, na slabo socialno varnost in možnost hitre izgube dela. Čeprav se vsi zavedajo, da je treba področje študentskega dela urediti, pa se sprašuje, ali je malo delo, kot še ena nestalna oblika zaposlitve, res pravi način.

Bojijo se, da bo malo delo postalo pravilo
"Leta 1993 ali 1994 se je prvič uvedla oblika dela za določen čas. Takrat se je govorilo, da bo to velika izjema, a je žal postalo za generacije mladih pravilo. Nekaj pozneje je prišlo delo prek agencij za posredovanje zaposlovanja. Tudi to bi naj bila izjema, a poznamo tovarne, ko prek 40 odstotkov delavcev dela preko agencije, imajo nižjo socialno varnost, za njih velikokrat ne veljajo kolektivne pogodbe. Zdaj se kot izjema predstavlja malo delo, ki bo našem mnenju izrinjalo delo za določen čas. Ni bolniške, ni dodatka na delovno delo, ni regresov, ni stroškov prevoza. To je nova oblika izkoriščanja, namenjena povečevanju dobičkov," ob tem opozarja Semolič.

V sindikatu upokojencev pa se bojijo tudi, da bo malo delo prizadelo upokojence. Sekretar sindikata Miloš Mikolič je poudaril, da je seveda dobro, da lahko tudi upokojenci najdejo delo, a to ni tolažba za to, da 70 odstotkov upokojencev dobiva pokojnine nižje od 600 evrov, ki je meja za normalno življenje. Ta znesek bi se lahko še znižal, saj bi se s povečanim deležem malih delavcev pokojninska blagajna dobivala še manj sredstev. Od malega dela bo namreč vanjo odšel za polovico manjši prispevek kot od rednega dela.

Potrebna bi bila dva zakona
Zato je Semolič poudaril, da bi moral ta zakon oditi v zgodovino, namesto njega pa bi morali pripraviti dva nova. Eden bi bil namenjen le študentski problematiki, ki bi urejal tako štipendiranje kot študentsko delo in obvezno pripravništvo. " Vsega ni mogoče urejati na isti način," je prepričan.