"Zakon o malem delu ni tak projekt, zaradi katerega bi odstopil," je poudaril in dodal, da naj bi imel še veliko dela in projektov, ki bi jih želel uresničiti. Na vprašanje, ali bi razmislil o odstopu, če bi bila na referendumu zavrnjena tudi pokojninska reforma, pa ni želel odgovoriti.

"Malo delo ne bo nadomestilo velikega"
Minister je pojasnil nekatere nejasnosti v povezavi z zakonom o malem delu, ki se po njegovem mnenju pojavljajo v javnosti. Prepričan je, da bo novi zakon uredil pomanjkljivosti, predvsem pa naj bi zakon zagotovil dodaten zaslužek in dodatne pravice, ohranil pa bi tudi že obstoječe pravice.

Napoved ekonomista Jožeta Mencingerja, da bo malo delo nadomestilo redne zaposlitve, ministra ne skrbi. Zagotovil je, da ima sistem, kot ga je predlagalo ministrstvo, veliko varovalk, ki to onemogočajo.

O tej temi so se pogovarjali tudi z delodajalci, ki naj bi v določeni meri podpirali predlagani zakon zaradi omejevanja dela na črno, prav tako pa naj bi bil zakon dobra rešitev, ker je v njem člen, ki določa kvote malega dela za različno velika podjetja.

"Primerjave z nemškim zakonom neustrezne"
"Primerjanje z Nemčijo je zlonamerno," je minister Svetlik komentiral primerjave med predlaganim zakonom in nemško ureditvijo. Po njegovih besedah so take primerjave neprimerne in namenjene zgolj zavajanju nasprotnikov zakona. Povedal je, da nemškega in našega zakona ni mogoče primerjati, saj naj bi bila nemška ureditev podobna tej, ki v Sloveniji trenutno ureja študentsko delo.

"Relevantna primerjava bi bila z Avstrijo," je prepričan minister, ki dodaja, da bo naš zakon zagotovil več pravic, kot jih omogoča avstrijski.

"Malo delo podpirajo vse koalicijske stranke"
Svetlik je povedal, da v referendumski kampanji dejavno sodelujejo vse koalicijske stranke, ki zakon podpirajo, in da je vtis o večji aktivnosti SD-ja v kampanji napačen. "Predsedniki strank in stranke so jasno podprli ta zakon in v kampanji aktivno sodelujejo, se pa pokažejo razlike pri srečanjih na regionalnem nivoju, kar pa je posledica zgolj v regionalni razvitosti mrež posamezne stranke," je pojasnil.

Vplivi zakona na brezposelnost
"Težko je ocenjevati, v kolikšni meri bi novi zakon vplival na stopnjo brezposelnosti," je dejal minister Svetlik. Predvideva pa, da bi iz študentskega dela nastalo okoli 10.000 rednih delovnih mest predvsem v storitvenih dejavnostih.

"Dva milijona za informacijski sistem"
Za potrebe vodenja evidenc števila malih delavcev bo treba vzpostaviti nov informacijski sistem. Vzpostavitev sistema naj bi po oceni ministra znašala okoli 2 milijona evrov.

Odziv podmladka SDS-a
V SDM-ju pozdravljajo dejstvo, da je vlada zvišala koncesijsko dajatev za štipendije iz 3 % na 5 %, vendar pa menijo, da je nesmiselno govoriti, da bodo študentje na ta račun dobili več štipendij, saj ne bodo več opravljali dela v takem obsegu kot so ga zdaj, ker se bodo za delovna mesta preko malega dela borili skupaj z brezposelnimi in upokojenci. Tako v razporeditvi koncesijskih dajatev pogrešajo tudi dajatve, ki bi del sredstev namenile domovom za ostarele, za njihovo gradnjo ali obnovo.

Izpostavili pa so tudi omejeno število ur, ki jih določa zakon o malem delu. Malo delo ne sme preseči 720 ur na leto. Ob najnižji urni postavki, ki jo zakon določa (4 €) bi po izračunih SDM-ja študent prejel mesečno 240 evrov, če bi opravil vse dovoljene ure. 240 evrov pa ob trenutnih socialnih razmerah v Sloveniji, po mnenju podmladka SDS-a ne omogoča študentom dostojnega življenja, še posebej, če jih starši ne morejo finančno podpirati.

"Vlada zlorablja upokojence"
Malemu delu nasprotujejo tudi seniorji SDS-a, saj so prepričani, da so upokojenci imeli že doslej zakonsko možnost opravljati honorarno delo, ki so ga urejali s pogodbenim odnosom, zato je povsem neupravičeno in nepotrebno, da jih vključujejo v Zakon o malem delu. Po njihovem mnenju naj bi bili upokojenci vključeni v zakon ravno zaradi referenduma in jih hoče vlada "zlorabiti z navideznimi ugodnostmi malega dela in tako pridobiti njihovo referendumsko podporo" ter da se upokojence, zaradi nizkih pokojnin in pomanjkanja denarja v pokojninski blagajni, zakonsko prisiljuje v malo delo.

Poudarjajo še, da za upokojence malega dela ne bo, ker so starejši nekonkurenčni mlajšim delavcem, ki jih bodo delodajalci raje zaposlili že zaradi delovne kondicije, kar pa jih ne moti, saj poudarjajo, da bi prioriteto morali imeti mladi in tisti, ki pogojev za upokojitev še nimajo.

Rožej bi z uvedbo malega dela počakal
Podpredsednik Zares Franco Juri je pred dnevi pojasnil, da stranka zakon podpira kljub prvotnim pomislekom posameznikov v poslanski skupini. Vito Rožej (Zares) pa je danes na okrogli mizi ljubljanske študentske organizacije povedal, da je zakon o malem delu "dejansko podzakonski akt pokojninske reforme" in bi bilo po njegovem mnenju z njegovo uvedbo potrebno počakati.