V državnem zboru je potekalo srečanje ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika in predsednice Zveze društev upokojencev Slovenije Mateje Kožuh Novak z vodjo poslanske skupine SD-ja Dušanom Kumrom ter poslancema SD-ja Majdo Potrato in Dejanom Levaničem. Razpravljali so o zakonu o malem delu.

Svetlik: Zmanjšalo se bo delo na črno
Svetlik je pojasnil, da zakon o malem delu pomeni spremembo na bolje, ker v nasprotju z drugimi oblikami občasnega dela, ki jih imamo danes na voljo, prinaša vsem, ki ga bodo opravljali, bistveno več pravic. Druga sprememba na bolje bo po njegovem mnenju to, da bodo za tiste delodajalce, ki čezmerno uporabljajo študentsko delo, postavljene omejitve in bo treba del tega dela ponuditi v obliki delovnih razmerij. Na ta način naj bi pridobili do 10 tisoč novih delovnih mest.

Posebej je poudaril zmanjšanje obsega dela na črno, ki naj bi ga prineslo sprejetje zakona, "kajti danes številni brezposelni in tudi starejši, ki dela nimajo možnost opravljati na legalen način, opravljajo delo na črno". Pojasnil je tudi, da študentskega dela niso uredili v posebnem zakonu zato, ker je cilj ministrstva pri vseh sistemskih spremembah, da postavljajo državljane v enak položaj ter da zmanjšujejo morebitne razlike in diskriminacijo.

"Želimo, da imajo pod enakimi pogoji vsi dostop do dela, tako mladi kot brezposelni in upokojenci. V nasprotnem primeru bi dajali poseben privilegij študentom, ki so naša bodoča elita, ki bodo zasedali ključne položaje, in ni dobro, da bi že v tem obdobju življenja te privilegije izkusili in jih prenašali v poznejše življenje," je poudaril.

Kožuh Novak: Najslabše je, če nezaposleni ne delajo
Kožuh Novakova je pojasnila, da so bili v zvezi upokojencev med pobudniki zakona, ker se zavedajo, da je treba, če hočemo imeti socialno državo, pobirati davke. Menijo, da je zakon za upokojence dober, saj so pokojnine majhne, zaradi česar marsikateri upokojenec išče delo.

"Pri študentih smo bili mnenja, da je študentsko delo ušlo vsakemu nadzoru in da so študentje najbolj zlorabljeni pri tem delu, ker dobijo majhna plačila. Odločili smo se, da je 720 ur in denar, ki ga dobijo poleg študija, dovolj, da preživijo," je povedala glede vpliva malega dela na študente. Dodala je še, da je najbolj škodljivo, če nezaposlen delavec ne dela, saj po določenem času ni več sposoben delati, zato naj bi zakon prinesel prednosti tudi tej skupini ljudi.

"Zgodovinska priložnost, da spremenimo zadeve na bolje"
"Verjamemo, da je zakon o malem delu zgodovinska priložnost, da spremenimo zadeve na bolje. Na referendumu bomo glasovali za štipendije, za socialne pravice študentov in za to, da enkrat za vselej uredimo to področje, ker vemo, da ga je že večkrat marsikdo želel urediti, pa ni imel volje ali želje, da se to res dokončno uredi. Tisti, ki bodo glasovali proti, bodo proti večjemu številu štipendij, proti zaposlovanju mladih in proti odpravljanju dela na črno," je prepričan Levanič.

Potrata se je odzvala na izjave, da zakon ogroža ekonomsko samostojnost žensk. "Študentke, ki bodo izbrale malo delo, si bodo tako samo izboljšale svoj položaj. Bodo pod enakimi položaji, ko bodo kandidirale za štipendije, za časa študija so jim priznane tudi vse tiste pravice, ki jih ščitijo kot nosečnice, tako da je ta grožnja, da ne bodo dobile urejenega statusa porodnice ali za starševski dopust, prazna," je pojasnila prednosti, ki jih po njenem mnenju prinaša malo delo študentkam, koristi od zakona pa naj bi imele tudi brezposelne ženske in upokojenke.