Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) je 15. maj razglasila za mednarodni dan družin leta 1993, da poudari pomen, ki ga mednarodna skupnost namenja družinam. "Prizadevajmo si za trajnostni razvoj z vzpostavitvijo podpornega okolja, v katerem bodo lahko vsi družinski člani vseh starosti uresničili svoj potencial in dali svoj prispevek svetu," je v poslanici zapisal generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun.

V Sloveniji je bilo 1. januarja lani 576.177 družin. Vsako tretje gospodinjstvo je bilo enočlansko. Najhitreje rastoč tip družine je zunajzakonska skupnost, med katerimi se še zlasti povečuje število zunajzakonskih skupnosti z otroki. Že 60 odstotkov otrok namreč rodijo neporočene matere, navaja državni statistični urad.

V Sloveniji je delež mlajših od treh let, za katere so leta 2014 skrbeli samo starši, znašal 39 odstotkov. Delež mlajših od treh let, vključenih v vrtce, pa je bil 37-odstoten.

Evropski statistični urad Eurostat pa se je ob mednarodnem dnevu osredotočil na skrb za malčke do treh let starosti. Kot navaja, so v EU-ju leta 2014 za polovico otrok, starih do treh let, skrbeli samo starši, nekaj več kot četrtina pa jih je bila vsaj delno vključena v vrtce. To pomeni, da barcelonski cilji iz leta 2002 niso doseženi. V skladu z njimi bi morala biti v vrtce vključena tretjina mlajših od treh let.

Nov družinski zakon
Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) Martina Vuk pa je napovedala, da bo najverjetneje prihodnji teden v javno razpravo prišel osnutek družinskega zakonika.

Na MDDSZ-ju so pojasnili, da so pri pripravi osnutka izhajali iz besedila družinskega zakonika, ki je bil leta 2012 zavrnjen na referendumu, in napovedali, da bodo šle spremembe v smeri večje zaščite otrok.

Nekateri ukrepi za zaščito otrok, ki so trajnejšega značaja, se bodo iz centrov za socialno delo prenesli na sodišča. Prav na to razmejitev med oblastno in strokovno funkcijo centrov opozarja tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.