V panamske dokumente sta se, kot je znano, ujela tudi dva javna uslužbenca, in sicer inšpektor Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke Janez Obreza in nekdanja inšpektorica Tatjana Alfirević. Oba zanikata, da sta v davčnih oazah ustanavljala podjetja in ob tem trdita, da so jima ukradli identiteto.

Odvetnik Janez Stušek, ki se je s podobnimi primeri že srečeval v preteklosti, pravi, da za ustanovitev podjetja in vodenje računov v imenu nekoga drugega v večini primerov ni dovolj zgolj kopija potnega lista, pač pa je potrebno tudi pooblastilo.

A možnosti kraje oz. zlorabe identitete kljub vsemu ne izključuje: "Kraja identitete je zelo podobna kot pri IT-zgodbah - ali je mogoče vdreti neki računalnik, ali je mogoče podtakniti podatke. Seveda je mogoče, vprašanje pa je, ali je to verjetno. Znani primeri iz preteklosti kažejo, da je nekdo v postopku moral biti identificiran." Veliko je torej odvisno od načina preverjanja identitete ustanovitelja podjetja.

Stušek dodaja, da bi morali oškodovanci v primeru suma zlorabe identitete sprožiti kazensko ovadbo, čemur pritrjuje tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ki ob tem opozarja, da se takšno kaznivo dejanje ne preganja po uradni dolžnosti: "To pomeni, da mora oškodovani posameznik v primeru suma kraje identitete na policijski postaji ali državnem tožilstvu sam podati predlog za pregon. Predpisana pa je kazen zapora od treh mesecev do treh let."

Po podatkih generalne policijske postaje je pri nas na leto okoli 300 takšnih primerov, približno 80 odstotkov jih policija tudi uspešno razišče. Je pa lahko preiskava nekoliko otežena, če storilci delujejo iz tujine oz. prek tujega strežnika.