Iz odgovorov ministrstva za finance, ki smo jih v uredništvu MMC-ja zahtevali po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, izhaja, da znaša povprečna vrednost letne pogodbe z vsako posamezno agencijo dobrih 100 tisoč evrov.

Tako je bilo v letu 2008 vsem trem agencijam izplačanih 294.107 evrov, v letu 2009 308.342 evrov, v letu 2010 348.533 evrov, v lanskem letu 343.272 evrov in v tekočem letu 264.226 evrov, pri čemer agenciji Fitch letno plačilo za leto 2012 še ni bilo izvedeno. Skupaj torej vrednost izplačil ministrstva za finance bonitetnim agencijam v zadnjih štirih letih znaša 1.558.478 evrov.

Tajnikar: Gre za velik denar
»Krasno,« je letni znesek okrog 100 tisoč evrov za vsako agencijo za MMC komentiral profesor Ekonomske fakultete Maks Tajnikar. "Gre za velik denar, čeprav gre za specifičen posel, je to v primerjavi s svetovalnimi pogodbami kar velika vsota," ocenjuje Tajnikar.

"Nenehno govorim, da bi morali pri nas – pa tudi svetovni javnosti – predstaviti, kakšne so dejansko razmere v Sloveniji. Dejansko te bonitetne agencije izhajajo iz političnih, ne pa ekonomskih razmer. Ko slišim, da jim mi to plačujemo, se mi zdi še toliko bolj pomembno izpostaviti dejstvo: če mi to plačamo, vzpostavimo odnos med državo in agencijami, da se dejansko o tem odnosu tudi dogovorimo, drugače je neumno, da kar koli plačujemo," pravi Tajnikar.

Bonitetne ocene zahtevali investitorji
Kot so nam še avgusta pojasnili z ministrstva za finance, je Slovenija sklenila pogodbe z omenjenimi tremi agencijami zaradi tega, ker so njihove kreditne ocene zahtevali investitorji. Zapisali so še, da so pri svojih ocenah neodvisne. Nekdanji gospodarski minister pa je do teh ocen kritičen, saj so po njegovem mnenju neobjektivne in izhajajo iz političnih in ne ekonomskih razmer. "Če smo naročili te bonitetne ocene pri agencijah, mislim, da imamo vso pravico, da jih vprašamo, zakaj so te ocene neobjektivne, zakaj ne upoštevajo dejanskega ekonomskega stanja, ampak izhajajo iz političnih razmer. Zdi se mi, da če nekaj plačujemo, imamo vsaj - če ne drugega - pravico vprašati o ustreznosti izdelka."

Država naj ugotovi, v čem je največji razkorak med resničnostjo in bonitetnimi ocenami
Tajnikar navaja naslednjo primerjavo, ki velja tudi za svetovalne pogodbe: če izdelek ni prijazen do podjetja, ki je naročnik, mora to podjetje o izdelku misliti, da je ustrezen in strokoven. "Ne vidim razlogov, zakaj ne bi država z bonitetnimi agencijami vzpostavila stika in dojela, v čem je problem, ne pa, da samo slišimo časopisne novice o teh agencijah. Država bi morala v stiku z njimi ugotoviti, zakaj ta razkorak med dejanskim stanjem in bonitetnimi ocenami. Ta razkorak je pri nas daleč najbolj eklatanten od vseh drugih držav. Nikjer ni takega razkoraka med tem, kaj kažejo gospodarski podatki, in bonitetno oceno," opozarja Tajnikar in dodaja, da je zadeva, če izhaja bonitetna ocena iz političnih razmer, toliko bolj nerodna, saj bonitetne agencije niso agencije za ocenjevanje političnih, ampak ekonomskih razmer.

Bonitetne agencije nad trge in države
Dejansko pa so se z razvojem finančnih trgov po mnenju Tajnikarja bonitetne agencije postavile nad finančne trge in nad države, kar pa je nerodno, ker imajo večjo funkcijo kot države. "Nesprejemljivo je, da neki uradniki nekje v ZDA pišejo ocene, zelo verjetno tudi napačne, ki stanejo milijarde, pri tem pa mi nič ne reagiramo, še posebej če to njihovo delo plačujemo. Če menimo, da so njihove ocene pravilne, se težko z njimi prepiramo. To je predvsem naš notranji problem, ker so do zdaj govorili, kot da so te ocene pravilne. Jaz mislim, da so te ocene nepravilne, daleč od resnice, ne izkazujejo pravega stanja. Če politika misli tako, če naročnik, ministrstvo za finance, misli tako, se mora o tej temi pogovoriti z agencijami, drugače nima smisla, da jih plačuje."

Glede na (ne)zahtevnost izdelave bonitetnih ocen in strokovnost skupine na Ekonomski fakulteti v Ljubljani ter napovedi morebitnega zniževanja plač pa je Tajnikar malo za šalo malo pa za res dejal, da bo morda treba razmisliti, da bi ministrstvu za finance ponudili izdelavo bolj objektivne in bolj poceni bonitetne ocene.