Ta bo podpisan predvidoma v torek in bo končal šest mesecev trajajočo stavko dela policistov. O vsebini parafiranega sporazuma bosta v ponedeljek odločala še svet PSS-ja in vlada. Obe strani sicer pričakujeta, da bo potrditev zagotovljena. Če bo sporazum sprejemljiv tako za ene kot za druge, v torek sledi formalni podpis sporazuma in tudi konec stavke PSS-ja, ki je trajala šest mesecev, natančneje od 11. januarja letos.

Pogajanja z vladno stranjo so vseskozi potekala, k intenzivnim pogajanjem z notranjim ministrom Gregorjem Virantom, ki je vodil vladne pogajalce, pa so sedli prejšnji teden, potem ko je PSS napovedal zaostritev stavkovnih dejavnosti. Razlog je, kot so navedli v sindikatu, dejstvo, da vlada ne izpolnjuje rešitev iz sporazumov iz let 2010 in 2012. Svet PSS-ja je napovedano zaostritev ob napovedi novih pogajanj preložil, dogovor pa so dosegli v dobrem tednu dni.

Virant: Konec stavke pomeni socialni mir
Če se bo stavka v torek končala, bo na tem področju zagotovljen socialni mir, glavna vprašanja pa rešena, meni Virant. Kot je pojasnil v petek, je sporazum razumen kompromis, ki je znotraj razumnih finančnih okvirjev in ne posega v enoten plačni sistem, kar je bilo ključno za vladno stran.

O podrobnostih sporazuma pogajalci obeh strani še ne želijo govoriti, ker naj bi šlo za zelo občutljiva vprašanja. Predsednik PSS-ja Radivoj Uroševič jih mora najprej predstaviti članom sveta PSS-ja. Virant pa je v petek dejal, da se ključni del sporazuma nanaša na zagotovitev določenih sredstev za plačilo nadobremenitve oziroma povečanega obsega dela v policiji. Gre za 1,8 milijona evrov finančnih posledic za proračun na letni ravni.

Ker je policija od leta 2008 število zaposlenih zmanjšala za okoli 1.000, to po Virantovem mnenju pomeni veliko večje obremenitve policistov, ki jih je treba ovrednotiti.

Kot je dejal Virant, sporazum zaradi zagotavljanja varnosti določa, da ponoči ne bi patruljiral vsak policist sam, temveč bi bili v dvojicah. Predvidenega je tudi več reda na področju izplačevanja presežkov, saj bi se po referenčnem obdobju, torej v štirih mesecih, ugotovili presežki ur in se izplačali kot nadure, razen če bi se uslužbenec in vodja dogovorila drugače.

Virant si želi, da bi prihodnja pogajanja potekala z obema sindikatoma skupaj, torej tako s Policijskim sindikatom Slovenije kot s Sindikatom policistov Slovenije (SPS). Drugi ni v stavki, z Virantom pa so dosegli dogovor konec maja. Težava, ki je nastala s stavko PSS-ja, je po Virantovih ocenah v veliki meri posledica ravno tega, da sta v policiji dva sindikata, "ki tekmujeta drug z drugim". "Pri tej stavki gre mogoče celo bolj za sindikalni prestiž kot za kaj drugega," je nedavno dejal notranji minister.

Še nič o umiku tožbe
PSS je nedavno na sodišče vložil tudi tožbo za ničnost dogovora med ministrstvom za notranje zadeve, vlado ter SPS-jem, a čeprav so očitno zdaj z vlado dosegli podoben sporazum tudi v PSS-ju, je Uroševič pojasnil, da se o umiku tožbe na pogajanjih niso pogovarjali.

Tudi SPS je z vlado podpisal sporazum o urejanju položaja policistov, ki prav tako nagrajuje povečan obseg dela in prav tako ne ruši enotnega plačnega sistema. Upošteval je tudi dozdajšnje varčevanje v policiji, tako da se masa plač v policiji v letih 2013 in 2014 ne bo zmanjševala.

Vlada želi več fleksibilnosti
Kljub dogovoru ostajajo nekatere zadeve odprte. Med njimi so izboljšave plačnega sistema, ki pa se tičejo celotnega javnega sektorja. Usklajevanje s sindikati glede novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju je predvideno za september, spremembe pa naj bi šle v smeri večje fleksibilnosti plačnega sistema oziroma večje odvisnosti plače od delovne uspešnosti.

Predlagane so tudi spremembe kolektivnih pogodb, kjer pa se policistov tiče predvsem ureditev vprašanja višine dodatka za pripravljenost na domu. Vlada bi ga pustila pri 20 odstotkih urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca, dodatek za čas pripravljenosti na delo v drugem kraju pa ovrednotila s 50 odstotki urne postavke.