Leta 1952 so prvič opisali novo virusno okužbo na planoti Makonde na meji med Tanzanijo in Mozambikom. Imenovali so jo čikungunja, kar v jeziku Makonde pomeni "to, kar ukrivlja", saj bolečine v sklepih povzročijo značilno ukrivljeno držo bolnikov, so zapisali na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Doslej v Sloveniji ni bilo avtohtono okuženih primerov, so pa pristojni odkrili nekaj primerov okužb pri potnikih, ki so zboleli pred prihodom v Slovenijo ali kmalu po vrnitvi iz tropskih krajev.

Povzročitelj čikungunje je alfavirus iz družine togavirusov, ki ga prenaša tigrasti komar iz roda Aedes Albopictus. Inkubacijska doba je od enega do 12 dni, za bolezen pa je dovzeten vsakdo, ki je ni prebolel.

Bolezen izzveni v tednu, največ dveh

Simptomi so povišana telesna temperatura, mrzlica, bolečine v sklepih in mišicah, otekanje sklepov, glavobol, slabost in bruhanje. Bolezen navadno mine v petih do sedmih dneh oziroma v največ dveh tednih.

Tipičen klinični znak bolezni je artralgija (bolečine v sklepih), ki je lahko še dolgo po akutni fazi. Hujši potek bolezni je redek in se pojavlja predvsem pri starejših, kronično bolnih ali imunsko oslabljenih. Bolezen je sicer v večini primerov samoomejujoča in le redko ogroža življenje bolnika.

Zdravljenje vključuje počitek, nadomeščanje tekočin, zdravila za zniževanje temperature in sredstva proti bolečinam. Okužene je treba prvih nekaj dni bolezni ščititi pred piki komarjev, da ne bi prišlo do nadaljnjega prenosa bolezni. Cepiva proti čikungunji za zdaj še ni.