Kot so na današnji novinarski konferenci ob 2. ljubljanskem simpoziju robotske kirurgije pojasnili v UKC-ju Ljubljana, gre pri robotski kirurgiji za tehnološko dovršeno orodje, ki ga v celoti upravlja kirurg in omogoča izvedbo večjih, zapletenih kirurških posegov skozi majhne reze z minimalno poškodbo tkiv v okolici. Robotska kirurgija omogoča večjo varnost operacije, krajši čas hospitalizacije bolnika, boljše funkcionalne rezultate posega in možnost operacije več organskih sistemov naenkrat.

Simon Hawlina s kliničnega oddelka za urologijo Kirurške klinike UKC-ja Ljubljana je novinarjem pojasnil, da je na svetu več kot 7500 robotskih sistemov, njihovo število pa se vsako leto povečuje. Slovenija ima trenutno dva robotska sistema, torej enega na milijon prebivalcev, kar je manj kot druge podobne države, denimo Italija.

V UKC-ju Ljubljana so z enim robotskim sistemom, ki ga imajo, do zdaj opravili okoli 1500 posegov. "Številke rastejo z vsakim letom. Lani smo naredili 350 posegov, letos jih bomo verjetno naredili 400." je pojasnil Hawlina. Ob tem je podal tudi primerjavo z drugimi centri, ki po njegovih navedbah v enem letu naredijo v povprečju 200 posegov z enim robotskim sistemom, kar je polovico manj kot v UKC-ju Ljubljana.

V UKC-ju Ljubljana si trenutno z robotom pri nekaterih operacijah pomagajo abdominalni kirurgi, urologi in ginekologi, ki so se robotski ekipi pridružili marca letos. V 11 tednih so s pomočjo sistema opravili 18 ginekoloških operacij, ki so se progresivno stopnjevale po svoji kompleksnosti, je za medije pojasnila Mija Blaganje s kliničnega oddelka za ginekologijo Ginekološke klinike UKC-ja Ljubljana.

Vršilec dolžnosti strokovnega direktorja UKC-ja Ljubljana Gregor Norčič je medtem opozoril, da je UKC Ljubljana kot največja bolnišnica v Sloveniji in istočasno univerzitetna ustanova dolžna razvijati nove tehnologije in zavezana prebivalcem ponujati najboljše in najmodernejše zdravstvene storitve na vseh področjih, še posebej v kirurški stroki.

S trenutnim modelom financiranja v bolnišnici z vsakim robotskim kirurškim posegom ustvarjajo finančno izgubo, je pojasnil. To je država do neke mere prepoznala in k uveljavljenemu načinu financiranja za vsak robotski poseg doda neki pavšal, ki pa ostaja enak od leta 2018. Dodatek je prav tako številčno omejen, kar pomeni, da na UKC-ju Ljubljana z robotskimi sistemi opravijo vsako leto več operacij, za katere ne prejmejo tega dodatka in jih tako izvajajo na lastno finančno škodo.

Razvoj kirurgije je v zadnjih desetletjih tesno povezan z razvojem tehnologij, je poudaril Norčič. "To je jasen trend v celotnem razvitem svetu, vendar kot vsaka tehnologija je tudi ta povezana z določenimi stroški. Zato ne gre zgolj za to, ali si mi želimo ali smo sposobni določene stvari izvajati, temveč tudi zato, ali nam sistem financiranja omogoča, da takšne dejavnosti izvajamo," je dejal.

V UKC-ju Ljubljana si poleg ustreznega financiranja robotskih kirurških posegov želijo tudi pridobiti nov robotski sistem. Robotski program si želijo namreč razširiti še na druge dejavnosti, a je sedanji robotski sistem po besedah Norčiča trenutno že polno zaseden. Dodal je, da jim robotska kirurgija omogoča ostati konkurenčni z drugimi kliničnimi centri po svetu.

Številne prednosti

Prednosti robotsko asistiranih posegov so številne. "Z robotom operacije izvajamo na minimalno invaziven način. Za bolnika pomeni to manj zapletov, manj izgube krvi, manj možnosti, da se poškoduje kateri od sosednjih organov. Posledično to pomeni tudi krajšo hospitalizacijo, krajšo odsotnost z dela in boljši funkcionalni rezultat za pacienta," je prednosti naštel Hawlina.

Postoperativna nega takega bolnika je manj zahtevna, kar pomeni razbremenitev zdravstvenega osebja. "To je izjemno pomembno v času, ko nam primanjkuje sester. Da pacient pride, ga oskrbimo in gre brez bolečin kmalu domov," je pojasnil Hawlina in dodal, da se tak pacient hitreje vrne na delo.

"Kirurgi smo veseli robotske kirurgije"

Abdominalni kirurg Jan Grosek s Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo Kirurške klinike UKC-ja je dejal, da se robotsko asistirane operacije v Sloveniji poleg urologije hitro širijo tudi na področju abdominalne kirurgije: na ta način opravljajo posege na debelem črevesu, danki, želodcu, trebušni slinavki in jetrih. "Kot kirurgi smo zelo veseli podpore naše ustanove pri razvoju robotske kirurgije," je dodal.

Največja novost na področju robotsko asistirane kirurgije, ki prihaja v Evropo, je sistem "single port", ki omogoča operacijo skozi eno samo luknjo. Takega sistema tudi Slovenija še nima. Gre za še manj invazivno metodo, primerno za operacije raka prostate, ledvic itd. Ob tem sta oba kirurga poudarila, da je cilj UKC-ja vzpostavljati in razvijati povezave s tujino ter postati najboljši referenčni center robotske kirurgije v tem delu Evrope. Vendar pa se to področje hitro krepi tudi v sosednjih državah, zato sta hitra širitev programa in nakup novega robotskega sistema izjemnega pomena, so še poudarili na novinarski konferenci.

Na Hrvaškem, denimo, že načrtujejo nakup dveh robotov, prav tako se področje razvija v Srbiji, Makedoniji in Romuniji. V Bolgariji pa imajo že zdaj kar 30 sistemov za robotsko asistirane posege.

Sorodna novica Robotika v kirurgiji: hitrejše okrevanje za bolnika, lažje delo za kirurga

Prav tako se v prihodnje obeta širitev še na področje ORL-ja in prsnega koša, je napovedal Grosek. "Kot kirurgom pa nam je vedno najlepše, ko nam pacienti povedo, kako zadovoljni so. To je tisto, kar nas najbolj razveseli in da energijo za naprej," je v imenu vseh kolegov poudaril Hlawina.

Sreča in zadovoljstvo

"Sem srečen in zadovoljen, da žanjem sadove te tehnologije," je povedal Tone Lovšin. Po diagnozi rak na prostati, ki je bil k sreči odkrit v začetnem stadiju, se je po posvetu z urologom med vsemi možnostmi, ki so mu bile predstavljene, aprila odločil za robotsko asistirano operacijo. "Po operaciji sem šel naslednji dan že domov, ni bilo nobenih bolečin, nobenih težav, le štiri luknjice in štirje obliži. Po enem tednu sem se lahko sam peljal na odstranitev katetra. In peti teden po operaciji sem šel že na tenis, sprva previdno, ampak je šlo brez težav," je svojo izkušnjo hitrega okrevanja z javnostjo delil Tone Lovšin.