Vodja transplantacijske dejavnosti s kliničnega oddelka za hematologijo UKC-ja Ljubljana Matjaž Sever je v izjavi za medije pojasnil, da je diseminirani plazmocitom podvrsta enega od limfomov in je najpogostejša hematološka bolezen.

Simptomi bolezni so zelo raznoliki in splošni, zato so hitro zamenljivi z manj nevarnimi boleznimi. Med njimi je Sever naštel bolečine v hrbtenici, slabokrvnost, zlome kosti, ledvično popuščanje in nevropatijo. Poudaril je, da je zelo pomembno bolezen odkriti čim bolj zgodaj, da jo začnejo zdraviti že v zgodnji fazi in tako preprečijo zaplete, ki se lahko pojavijo ob bolezni.

Zdravljenje diseminiranega plazmocitoma praviloma poteka z zdravili in tedenskimi obiski v ambulanti, približno polovica bolnikov pa po začetnem zdravljenju opravili avtologno presaditev krvotvornih matičnih celic, ob potrebi po intenzivnejšem zdravljenju pa bolnike sprejmejo v bolnišnico.

V Sloveniji sicer na leto odkrijejo od 150 do 200 bolnikov z omenjenim rakom, število pa z leti rahlo narašča. Sever je poudaril še, da je v zadnjih letih zdravljenje te bolezni zelo napredovalo, nova zdravila so pomembno izboljšala kakovost življenja bolnikov in tudi njihovo preživetje. "Na začetku moje kariere je polovica bolnikov živela nekje od dve do tri leta, danes pa nekje sedem, če ne celo 10 in več let," je povedal Sever.

Pospešiti je treba diagnostiko

Izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo L&L Kristina Modic je dejala, da gre pri ozaveščanju s prikazovalniki za sodoben pristop, ki je tehnološko naprednejši, z njimi pa želijo pospešiti diagnostiko bolezni. Interaktivni prikazovalniki na enem mestu zbirajo vse ključne podatke o bolezni, uporabnika popeljejo skozi glavne korake spoznavanja bolezni, izkušnje bolnikov in jih usmerijo po pomoč in podporo k organizacijam bolnikov.

Prikazovalniki so del ozaveščevalne kampanje Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo L&L in Društva bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije in bodo v UKC-ju Ljubljana gostovali do konca septembra, nato pa nadaljujejo gostovanja v drugih bolnišnicah po Sloveniji, kjer zdravijo bolnike s krvnimi raki.

Predsednica Društva bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije Jožica Filipčič, sicer tudi sama bolnica z diseminiranim plazmocitomom, pa je povedala, da bolnikom ozaveščanje veliko pomeni. "Bolniki so veliko prej pozorni na simptome in znake. Z akcijami pa opozarjamo tudi v zdravstvenih domovih, saj so osebni zdravniki prvi, ki se spopadajo s temi simptomi in znaki, tako da nas veseli, da se je čas do diagnoze diseminiranega plazmociptoma zelo skrajšal," je poudarila.