Ustavna komisija DZ-ja je nadaljevala obravnavo predloga za začetek postopka za vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo. Ker so se pojavila nova vprašanja glede mnenja strokovne skupine, da se v ustavi uredi tudi pravica do uporabe znakovnih jezikov obeh narodnih skupnosti, je predsednik komisije Dejan Židan sejo do preklica prekinil.

Postopek teče že leto dni

Predlog, da se v ustavo zapiše omenjena pravica, je v DZ na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije vložila vlada. Člani ustavne komisije DZ-ja so predlog prvič obravnavali junija lani, ko so mu izkazali naklonjenost in poslanske skupine pozvali, naj predlagajo kandidate za strokovno komisijo. V to so novembra lani imenovali Marjetko Kulovec, Simono Gerenčer Pegan, Cirila Ribičiča in Cveta Uršiča. Predlog je po oceni skupine utemeljen, zato DZ predlaga začetek postopka za spremembo ustave, je v uvodu povedal Židan.

Sorodna novica "Zdaj so izredne razmere. Trudimo se biti zbrane od prvega stavka do zadnjega."

Strokovna skupina v svojem mnenju predlaga nekoliko drugačno dikcijo, in sicer bi v 62a. člen zapisali, da sta zagotovljena svobodna uporaba in razvoj slovenskega znakovnega jezika in jezika gluho-slepih, na območjih občin, kjer sta uradna jezika tudi italijanščina ali madžarščina, pa tudi italijanskega ali madžarskega znakovnega jezika.

Skupina namreč ugotavlja, da je poleg pravice do svobodne uporabe znakovnega jezika v ustavi smiselno urediti tudi pravico do uporabe jezika gluho-slepih ter tudi znakovnih jezikov obeh narodnih skupnosti.

Kot je poudaril namestnik vodje poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath, se zaveda, da je to verjetno tehnično težko izvedljivo, pa vendar meni, da se od njihove pobude ne odstopi in da jo poslanci podprejo.

V razpravi je poslanec LMŠ-ja Jani Möderndorfer opozoril, da je treba že takoj na začetku razčistiti nekaj stvari. "Tako kot za italijanski in madžarski jezik ne skrbimo Slovenci, ampak Italijani in Madžari in ga oni tudi proučujejo, velja enako tudi za slovenski jezik," je dejal. Zdi se mu skrajno nenavadno, če bi to pravico zapisali glede na to, da so pravice Italijanov in Madžarov same po sebi že zapisane v ustavi.

Sorodna novica Jezik enakopravnosti - da slovenski znakovni jezik ne bi izumrl

V NSi-ju podpirajo začetek postopka za spremembo ustave, vendar imajo po besedah poslanca Jožefa Horvata nekaj pomislekov glede predlagane nove dikcije 62.a člena. Vprašal je, ali ni razvoj italijanskega in madžarskega znakovnega jezika naloga njunih matičnih držav. Tako Horvat kot Möderndorfer pričakujeta odgovore od strokovne skupine.

Poslanec SDS-a Branko Grims je izpostavil, da na načelni ravni v SDS-u podpirajo ta predlog, a opozoril, da so tokrat pričakovali odgovore na številna vprašanja, ki so jih postavili že ob oblikovanju strokovne skupine na komisiji. Preden se začne postopek za vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo, Grims pričakuje odgovore, ki bi jih nato upoštevali ob pisanju ustavnega zakona.

Z Grimsom se strinja tudi poslanec SNS-a Zmago Jelinčič. Poleg tega meni, da pravica do uporabe znakovnih jezikov obeh narodnih skupnosti ne spada v ustavo, ampak v zakon.