Po novem se bodo kmetijska in gozdna zemljišča glede dejanske rabe v zemljiškem katastru razvrščala le v ti dve osnovni skupini, namesto podatka o katastrskem razredu pa se z zakonom uvaja podatek o boniteti zemljišča, ki opredeljuje relativno kakovost oziroma proizvodno sposobnost zemljišč, primerljivo na ravni vse države. Podatek bo odražal tudi absolutno proizvodno sposobnost, merjeno v bonitetnih točkah glede na naravne značilnosti vsakega zemljišča.

Bistvene predlagane rešitve so med drugim še, da se katastrski dohodek določa kot potencialni tržni dohodek od prodaje kmetijskih pridelkov, ki ga je mogoče doseči ob običajni uporabi zemljišč, in da se metodo ugotavljanja katastrskega dohodka veže na tehnološka izhodišča, ki se določijo v posebnih izračunih in se v najmanj petletnih intervalih preverjajo glede na spremembe v kmetijski praksi.

Poleg tega se bo kot kazalec proizvodne sposobnosti zemljišča upoštevala že omenjena boniteta zemljišča, kot je evidentirana v zemljiškem katastru, vrsto rabe zemljišča pa se bo določalo na podlagi podatkov o podrobnejši dejanski rabi.

Da bi se čim bolj realno sledilo spremembam ekonomskega okolja, se bodo letno spremljale spremembe cen vhodnih surovin in kmetijskih proizvodov ter letno preračunaval katastrski dohodek ob upoštevanju triletnih drsečih povprečij cen. Za ugotavljanje katastrskega dohodka bo predvidoma pristojna geodetska uprava.

Bistvenih razlik v izračunih ne bi smelo biti
Kot navaja vlada v obrazložitvi zakona, so izhodišča za novo metodologijo ugotavljanja katastrskega dohodka zelo podobna sedanjim, zato teoretično med današnjim katastrskim dohodkom in dohodkom, izračunanim po novem, ne bi smelo biti bistvenih razlik.

Glede na to, da pa je katastrski dohodek v povprečju danes glede na realni dohodek podcenjen za od 50 do 70 odstotkov, pa je po navedbah vlade pričakovati, da se bo zaradi novosti v povprečju vsaj nekoliko zvišal.