Novela zakona med drugim predvideva uvedbo mehanizma, po katerem lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi preiskave v uradnem listu več predlagateljev zahteva, da o skladnosti parlamentarne preiskave z ustavo in zakonom odloči ustavno sodišče. Ustavno sodišče mora o zahtevi odločiti absolutno prednostno, najpozneje v 60 dneh.

Pred odločitvijo ustavnega sodišča o zahtevi državni zbor ne more imenovati preiskovalne komisije. Če ustavno sodišče ugotovi, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom, pa ga razveljavi. S tem je postopek odreditve parlamentarne preiskave končan.

DZ je novelo prvič sprejel že 15. julija, a je zakon zatem čakalo še nekaj ovir na poti do uveljavitve. Državni svet je namreč pozneje izglasoval odložilni veto na novelo zakona, a ga je DZ tudi drugič potrdil s prepričljivo večino.

Opozicijski SDS je zatem vložil pobudo za začetek postopka za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli, podprto z več kot 3000 podpisi. A je večina poslancev koalicije v DZ vložila predlog sklepa o nedopustnosti zakonodajnega referenduma in tak sklep tudi potrdila.

SDS je nadalje zahteval oceno ustavnosti takšnega sklepa, ustavno sodišče pa je decembra odločilo, da sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi ni v neskladju z ustavo.

Predlagateljica zakona, predsednica DZ-ja, je ob tem znova spomnila, da novela uresničuje odločbe ustavnega sodišča, ki so po njenih besedah predolgo ostajale neuresničene.

Novela zakona o parlamentarni preiskavi je sicer precej zaostrila odnose v DZ-ju. Opozicija in DS so koaliciji in predsednici DZ-ja med drugim očitali, da želi z novelo preprečiti parlamentarno preiskavo, s katero bi pod drobnogled vzeli slovensko energetiko. Stranki SDS in NSi sta zaradi tega predsednico DZ-ja celo kazensko ovadili zaradi suma zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in nevestnega dela v službi, konec leta pa med drugim tudi zaradi tega predlagali njeno razrešitev s čela DZ-ja. To je sicer Klakočar Zupančič uspešno prestala.