Glede novih bonov zakon navaja, da je njihova vrednost za odrasle 100 evrov, za mladoletne pa 50 evrov. Prejeli jih bodo vsi s stalnim prebivališčem v Sloveniji na dan 30. junija letos, unovčiti pa jih bo mogoče do konca tega leta za storitve s področja gostinstva, turizma, športa in kulture. To bo veljalo za storitve, ki so v celoti izvedene in uporabljene v Sloveniji.

Tako kot turistični boni iz lanskega leta, ki veljajo do konca letošnjega decembra, bodo tudi novi boni evidentirani kot dobroimetje v korist upravičenca v informacijskem sistemu Fursa. Podrobneje bo način njihove unovčitve kot tudi povračila sredstev od Fursa in vodenje evidence bonov uredila vlada z uredbo. Pričakovati je, da bo to storila v kratkem.

Tako kot turistični boni iz lanskega leta, ki prav tako veljajo do konca letošnjega decembra, bodo tudi novi boni prenosljivi med najožjimi sorodniki. Prav tako jih bo mogoče izkoristiti tudi v več manjših zneskih in pri različnih ponudnikih storitev.

Tudi v praksi bo unovčevanje novih bonov potekalo na podoben način, kot poteka unovčevanje turističnih bonov. Stranka bo ob naročilu storitve izpolnila obrazec in ponudniku predala osebni dokument, ponudnik bo ustrezno vrednost bona rezerviral v Fursovem sistemu. Ko bo storitev izkoriščena, bo vrednost računa unovčena z bona, Furs pa jo bo povrnil ponudniku. "Finančna uprava je na to pripravljena," so sporočili iz Fursa.

Nove bone bo tako kot obstoječe turistične bone mogoče uporabiti za nastanitveno dejavnost, poleg tega pa še za vrsto drugih, med drugim za že omenjene gostinske, športne in kulturne dejavnosti, pa za obisk sejmov in srečanj, kinematografov, botaničnih in živalskih vrtov, za nakup knjig ali najem športne opreme

Pomoč organizatorjem dogodkov

Podjetjem s področja turizma, gostinstva, industrije srečanj, športa in kulture zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19 ponuja sofinanciranje regresa za letni dopust za leto 2021. Višina pomoči je določena pri 1024 evrih na zaposlenega, do nje pa bodo upravičeni tisti, ki so se za opravljanje dejavnosti registrirali najpozneje do 31. maja letos ter imajo več kot 20-odstoten upad prometa.

Do pomoči za financiranje regresa bodo upravičeni tako tisti, ki so regres že izplačali v zakonskem roku, to je do 1. julija, kot tudi tisti, ki ga morda zaradi likvidnostnih težav še niso, je prejšnji teden na seji DZ-ja zagotovil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc.

Pomoč organizatorjem dogodkov

Posebej za organizatorje prireditev, koncertov in sejmov je predvideno povračilo stroškov zaradi odpovedi ali omejene izvedbe dogodka.

Upravičenci bodo prejeli povrnjenih 80 oz. 60 odstotkov nastalih stroškov, če ti presegajo 10.000 evrov, in sicer od avgusta do konca tega leta.

Za čas od uveljavitve zakona do konca leta pa je predvideno povračilo 25 odstotkov stroškov, porabljenih za produkcijo filmov in avdiovizualnih del. O teh vlogah bo odločalo ministrstvo za kulturo.

Za imetnike vodne pravice za kopališča zakon prinaša oprostitev plačila vodnega povračila v letošnjem prvem polletju, žičničarjem, ki del letošnje smučarske sezone niso smeli obratovati, pa delno povračilo izpada prihodkov od prodanih vozovnic.

Nekaj ukrepov prinaša pomoč celotnemu gospodarstvu, ne glede na panogo. Podaljšuje se, denimo, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ki ga je mogoče izkoristiti že od junija lani, tokrat do konca septembra, morda pa celo do konca leta.

Vlada je v zakona vključila še nekatere druge rešitve, med njimi podaljšanje veljavnosti osebnih izkaznic, ki jim je potekla veljavnost od 29. marca lani, začasno možnost porabe sredstev iz sklada za vode tudi za financiranje izvajanja javnih gospodarskih služb, podaljšanje veljavnosti rudarskih pravic ter podaljšanje roka plačila za odjavljeno vozilo.

Ne glede na določbe zakona o trgovini, po kateri morajo biti te ob nedeljah in praznikih zaprte, bodo lahko do konca leta 2022 nemoteno poslovale trgovine na letališčih ter trgovine v turistično-informacijskih centrih in muzejih.

Slabih 67 milijonov za nujne ukrepe v zdravstvu

Veljati je začel tudi zakon o nujnih ukrepih v zdravstvu, ki so ocenjeni na 66,6 milijona evrov, zakon pa med drugim prinaša finančno spodbudo za specializante družinske medicine. Država bo sredstva za ukrepe iz zakona zagotovila iz proračunske rezerve oz. finančnih načrtov ministrstev ter rezervacij dopolnilnih zdravstvenih zavarovalnic.

Zakon med drugim daje podlago, da lahko ministrstvo za zdravje nameni sredstva za štipendije na področju zdravstva. Naslavlja tudi zadnja leta upadajoče zanimanje za specializacijo družinske medicine in uvaja finančno spodbudo v vrednosti 20 odstotkov urne postavke osnovne plače specializanta družinske medicine. Do njega so upravičeni zdravniki, ki so se na specializacijo prijavili v letih 2021 in 2022. Prinaša tudi financiranje dodatnih specializacij klinične psihologije.

Poleg ukrepov na področju zdravstva zakon uvaja še dodatke v času razglašene epidemije covida-19 za ravnatelje, pa tudi za župane, podžupane, direktorje občinskih uprav in načelnike upravnih enot. Zakon daje tudi podlago za podaljšanje ukrepa nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile od 1. julija do 31. decembra.